Uvodno besedo je imel Martin Brecelj.

Kdo je bil Ernest Jazbec? Gre za osebo, ki je že več desetletij grdo omadeževana, da je v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Za to kleveto imajo »zasluge« komunisti, predvsem pa njihov povojni publicist Jože Vidic, ki je leta 1975 v knjigi Po sledovih črne roke temu umoru in krivcih zanj namenil celo poglavje.

Nekateri smo iz konteksta branja tovrstne prokomunistične literature in nasploh njihove zgodovine vedeli, da je šlo za grd konstrukt in brezobzirni očitek krivde nedolžnega človeka, da so prikrili svoj zločin. To je dokončno razkril Martin Brecelj s svojo izjemno raziskavo, ki je izšla v knjigi Anatomija političnega zločina. Trojni umor v Rossettijevi ulici med ugibanji in dejstvi (Mladika, Trst, 2016).

Ne le, da dr. Ernest Jazbec ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, bil je velik narodnjak in organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem (od kapitulacije Italije septembra 1943 do Jazbečeve aretacije 14. oktobra 1944, ko so ga Nemci odpeljali v taborišče), po tem ko so ga uničili italijanski fašisti.

Ernest Jazbec, domoljub zunaj kalupov

Zdaj je Ernest Jazbec dokončno rehabilitiran. Za to so poskrbeli organizatorji študijskega srečanja Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo (Ljubljana), Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič (Gorica) in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček (Trst).


Skupinska slika predavateljev

Posvet je vodila publicistka iz Gorice Erika Jazbar. Najprej je Martin Brecej v daljšem uvodnem nagovoru pod naslovom Ernest Jazbec, domoljub zunaj kalupov, prikazal, kdo je bil Ernest Jazbec (v celoti je v priponki). Bil je pravnik in organizator šolstva na Primorskem, po značaju trd Kraševec, načelen, oster in zaveden Slovenec. Rodil se je 16. aprila 1913 v Svetem pri Komnu.

Osnovno šolo je obiskoval doma in v Gorici, gimnazijo je končal v malem semenišču v Gorici. Na univerzi v Padovi je leta 1941 diplomiral iz prava, leta 1943 pa še iz političnih ved. Delal je v Gorici in Trstu, kjer je imel v Ul. Commerciale 3 odvetniško pisarno.
Že kot visokošolec se je pridružil goriškim politikom in bil pristaš Besednjakove in Ščekove skupine znotraj goriške krščansko-socialne skupine.

Ernesta Jazbeca so uničevali fašisti, nacisti in komunisti

Fašistične oblasti so Ernesta Jazbeca nadzirale kot »antifašista« in Ščekovega pristaša. Oktobra 1942 so ga aretirale, od novembra 1942 do septembra 1943 je bil zaprt v goriškem zaporu. Po izpustitvi iz zapora se je javil pri partizanih, a je med njimi ostal le krajši čas. Jeseni 1943 je začel na Tržaškem s pomočjo Karla Živica, študenta prava iz Trsta, organizirati slovensko šolstvo.


Povezovalka posveta Erika Jazbar z zgodovinarjema Renatom Podbersičem ml. in Jožetom Možino.

Ustanovil je šolski svet, ki pa je pod vplivom OF sklenil, da je treba počakati na popolno prostost. Veliko je hodil po deželi in ustanavljal šole. Osebno je s šolskih stavb odstranjeval italijanske table z napisi Scuola. Prof. Alojzij Geržinič je o njem zapisal, da »je deloval pridno in odločno, a premalo previdno in preveč ukazovalno. Ljudje so bili nezaupni, ker niso vedeli, kdo stoji za njim.«

Brat Bernard je pričeval, da ni bil nikjer organiziran, ampak je vse delal iz narodne zavesti. Hodil je tudi k škofu Santinu in se potegoval za slovenske maše in pridige. Bil je preveč krščansko vzgojen, da bi delal kaj slabega, in tudi v taborišču je vlival pogum drugim, čeprav je sam trpel.«

Ko je gestapo odkril tržaško podružnico Vauhnikove obveščevalne organizacije, ki jo je vodil časnikar Jože Golec, so Nemci 14. oktobra 1944 zaprli tudi Jazbeca, zato nekateri oba dogodka povezujejo. Odpeljali so ga v taborišče Mauthausen, nato v njegovo podružnico Ebensee. Umrl je že po koncu vojne maja 1945 v nikoli pojasnjenih okoliščinah, saj je po osvoboditvi taborišča pisal domov, da se vrača. Toda domači ga niso nikoli več videli.

Spomini sorodnice

Predavatelji na posvetu so prikazali Ernesta Jazbeca, okoliščine, v katerih je živel in deloval, kot tudi njegovo delo, življenje in smrt v zadnjem letu in pol življenja. Sorodnica Ernesta Jazbeca Majda Jazbec Maček je prikazala družino, iz katere je izhajal.
Spremljala ga je skozi življenje po lastnem spominu ter po spominu sorodnikov in vaščanov. Uporabila je tudi navedbe iz literarnih del, tako naklonjenih kot nenaklonjenih piscev.


Sorodnica Ernesta Jazbeca Majda Jazbec Maček je prikazala družino, iz katere je izhajal.

Za večjo razumljivost je poskušala prikazati tudi takratne družbene razmere, ki so močno vplivale na življenjske poti tistega časa.

Mladostni dnevnik

Ernest Jazbec, dijak malega semenišča v Gorici in pozneje študent prava v Padovi, je med leti 1928 in 1938 bolj ali manj redno pisal dnevniške zapiske, ki so se do danes ohranili v družinskem arhivu. Renato Podbersič ml., ki jih je analiziral, je ugotovil, da iz njih lahko razberemo stiske mladega človeka, ki je iskal svoj prostor v družbi. V zapiske je prelival svoja intimna razmišljanja in hrepenenja, medtem ko je zunanji svet precej neopazno brzel mimo njega.


Renato Podbersič ml. je govoril o Jazbečevih mladostnih dnevnikih.

V mestnem okolju, proč od doma, je hrepenel po ljubezni, slovenstvu in prijateljstvu ter hkrati kazal zaupanje v moč katoliške vere.

Slovenski katoličani na Primorskem v času fašizma

Peter Černic je predstavil glavne dileme slovenskih katoličanov na Primorskem od ukinitve slovenskega parlamentarnega predstavništva v Rimu do padca fašizma leta 1943. V delovanje, od leta 1929 že tajne krščansko-socialne organizacije, ki je omahovala med uporom in iskanjem diplomatskih rešitev za izboljšanje stanja slovenske narodne skupnosti v Italiji, je skušal umestiti delo tedaj zelo mladega in politično še neizkušenega Ernesta Jazbeca.

Predstavitev brutalnega revolucionarnega modela

Jože Možina je predstavil brutalen revolucionarni model, spočet v osrednji Sloveniji, ki ga je Komunistična partija Slovenije z zamikom vsilila tudi na Primorsko, kjer so komunisti posledično zakrivili umore številnih primorskih domoljubov in zadali uničujoč udarec narodni enotnosti.

Prvenstveno spoznavamo ozadja, taktiko in počelo ekstremnega delovanja KPS, od obdobja tik pred vojno do izbruha revolucionarnega nasilja v Ljubljanski pokrajini po napadu na Sovjetsko zvezo. Spomnil je, da so slovenski komunisti vzpostavili Varnostno-obveščevalno službo za izvajanje atentatov ter s smrtjo zagrozili vsakomur, ki bi odpor proti okupatorju organiziral izven OF.

Poglavitni orodji, s katerima so se fanatično borili za prevlado, sta bili do tedaj nevidena propaganda in brezkompromisna uporaba nasilja predvsem proti sorojakom drugačnega nazora.

Ernest Jazbec – organizator slovenskega šolstva

Miroslava Cencič je osvetlila prizadevanje dr. Ernesta Jazbeca in njegovih sodelavcev za obnovo in poživitev slovenskega šolstva na Tržaškem, predvsem leta 1944. Opisala je njegove metode dela in dosežke v neizprosni konkurenci s tremi političnimi in ideološkimi silami, ki so si prizadevale dobiti šolstvo v svoje roke.


Miroslava Cencič je osvetlila prizadevanje dr. Ernesta Jazbeca za obnovo slovenskega šolstva na Tržaškem.

Prikazala je usodo sredinskih šol in uspehe organov OF pri prevzemanju dominantne vloge v družbenem dogajanju. Pojasnila je politično pripadnost Ernesta Jazbeca, njegovo vlogo v Tajni krščansko-socialni organizaciji ter vzroke sovražnega odnosa KPS oziroma komunistov do teh iskrenih domoljubov.

Dotaknila se je tudi strategije uničevanja nevtralnih šol in ideoloških nasprotnikov s strani komunistov.

Dve tretjini šol na Tržaškem in delu Krasu so obudili v življenje dr. Jazbec in duhovniki

Cencičeva je dejala, da je dr. Jazbec s sodelavci uresničeval program duhovnega voditelja krščanskih socialcev Virgila Ščeka, ki »obsega vse tisto delo, ki pospešujejo duševno in tvarno blaginjo večjemu delu naroda«. Med vojno je bila programu med drugim dodana naloga, da se s kulturnim delovanjem v narodno mešanih mestih dokazuje prisotnost Slovencev.

Jazbečevo uresničevanje tega programa dokazuje že dejstvo, da je bil kaplan Jože Gregor njegov sodelavec in sicer referent za prosveto. Karizmatični tržaški katehet Škabar je bil zelo navdušen nad delom dr. Jazbeca in Živica in ju je zaradi njune vneme imenoval za Cirila in Metoda.

Statistični izračun nam pove, da so 66 % ali dve tretjini šol na Tržaškem in delu Krasu obudili v življenje dr. Jazbec in duhovniki.

Kdo je bil v resnici morilec in zločinec?!

Martin Brecelj je v svoji temeljiti analizi najprej spomnil, da je bil Ernest Jazbec v primorskem in širše slovenskem zgodovinskem spominu dokaj negativno zapisan. Na njegov lik je posebno temno senco vrgla obtožba, češ da je bil vpleten v zločin 10. marca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu, v katerem so bila uničena mlada in obetajoča življenja dr. Stanka Vuka, njegove žene Danice Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca.


Martin Brecelj je ovrgel očitke na Jazbečev račun in pokazal na glavne krivce in zločince.

V svojem prispevku navaja razloge, zaradi katerih smemo trditi, da je bila ta huda obtožba na Jazbečev račun neosnovana. Pri tem se je v veliki meri oprl na izsledke, do katerih se je dokopal v svoji knjigi izjemni Anatomija političnega zločina iz leta 2016.

Zločin nad Stankom Vukom so izvršili trije pripadniki VOS

Martin Brecelj je svojo analizo končal z naslednjimi ugotovitvami:

»Nanizani argumenti temeljito spodkopavajo obtožbe, po katerih naj bi bil dr. Ernest Jazbec član morilske trojke ali kako drugače vpleten v umor dr. Stanka Vuka, Danice Tomažič in dr. Draga Zajca.

Toda do istega zaključka lahko pridemo tudi po čisto drugačni poti. Danes namreč razpolagamo z logično konsistentno ter empirično zadostno podprto razlago, ki trojni umor v Rossettijevi ul. pripisuje komunistom znotraj OF. V svoji knjigi Anatomija političnega zločina sem navedel več kot 20 natančnih in tehtnih posrednih dokazov, ki se med seboj ujemajo in dopolnjujejo, po katerih so zločin izvršili trije pripadniki VOS.

Na osnovi raznolikega empiričnega dokaznega gradiva in širše zgodovinske analize v svojem delu odgovarjam tudi na vprašanja, kdo je zločin navdahnil, kdo je sprejel odločitev o umorih in zakaj. Glavna tarča morilske akcije je bil Stanko Vuk, katerega so se komunisti hoteli znebiti, da ne bi kot predstavnik krščanskih socialcev načel njihovega političnega monopola v OF na Primorskem.

Šlo je za vodilne slovenske komuniste, ki so nadzorovali VOS na primorski in centralni ravni ...«

Jazbečeva pot v nemško taborišče in »skrivnostna« smrt

Ivo Jevnikar je šel po sledi nemške aretacije Ernesta Jazbeca, taboriščnih poti in smrti takoj po vojni. Dejal je, da se njegovo ime pojavi v zaporniški knjigi tržaških koronejskih zaporov 14. oktobra 1944, 28. novembra 1944 pa je zabeležena njegova napotitev v internacijo.


Ivo Jevnikar je šel po sledi nemške aretacije Ernesta Jazbeca, taboriščnih poti in smrti takoj po vojni.

Nato mu je na osnovi temeljite raziskave sledil na osnovi nemških dokumentov: 30. novembra je dospel v taborišče Mauthausen, 5. decembra so ga poslali v zunanje taborišče Melk, nato v Ebensee, kjer so ga Američani 6. maja 1945 osvobodili. Pisno se je oglasil sorodnikom. 18. maja je zabeležen v seznamu preživelih jugoslovanskih internirancev.



O njegovi aretaciji in smrti je Jevnikar postavil nekaj vprašanj: Kaj je sledilo, še ni razčiščeno, kakih dokumentov ni bilo mogoče najti, tako da ostajajo le namigi in govorice. Tudi razlogi za njegovo aretacijo niso jasni: delo za narodne pravice Slovencev mimo partizanov in domobrancev, protinacistično delo v povezavi s probritanskimi krogi?

Fotografije Ivo Žajdela