Veliko taizéjskih spevov je v latinščini, ker pa je gibanje kmalu postalo mednarodno odmevno, so se čedalje pogosteje začeli pojavljati spevi tudi v drugih jezikih. 

Taizéjski spevi so se uveljavili po vsem svetu.

Številne speve je napisal francoski skladatelj Jacques Berthier (1923–1994), mednje pa so začeli uvrščati tudi primerne melodije ali delčke skladb liturgične glasbe narodov, ki se srečujejo v Taizéju, ali držav, kjer se odvija tradicionalno taizéjsko Evropsko srečanje mladih. Nekaj spevov je tudi v obliki kanona ali različnih qoudlibetov.

Za Evropsko srečanje mladih 2023/24 v Ljubljani je skladatelj Ivan Florjanc v sodelovanju z brati iz Taizéja priredil slovensko cerkveno pesem S skupno pesmijo prosimo v kompozicijskem duhu taizéjskih spevov. Pri molitvi v Taizéju že sedaj pojejo spev, ki je objavljen na prvi strani notne priloge. Skladatelj je o različnih možnostih izvedbe zapisal: Tema kanona je vzeta iz refrena znane ponarodele pesmi k Svetemu Duhu S skupno pesmijo prosimo, kot jo poznamo danes. Melodijo te pesmi, vendar z drugačnim besedilom, je zložil Gregor Rihar (1796–1863) že sredi 19. stoletja. Pesem je kasneje dobila novo besedilo na deloma preoblikovan napev. V tej obliki jo je prvič objavil Gregor Tribnik v pesmarici Cerkveni orglavec na deželi leta 1884.

Spev je možno izvajati tudi v obliki kanona.

Spev je možno izvajati tudi v obliki kanona. Prvi kanon je napisan za enake glasove (ad aequales) v enoglasju. Druga oblika kanona je v značilnem dvoglasju, kot ga poznamo v slovenskem ljudskem melosu. Harmonska podoba zahteva, da kanonske vstope razdelimo med visoke in nizke glasove. Najučinkoviteje je, da vstopijo najprej nizki glasovi (TB), njim pa odgovorijo visoki glasovi (SA). V slovesnejši obliki je kanon mogoče izvajati tudi s podloženim ostinatnim triglasnim moškim zborom (TBarB) ob ali brez spremljave orgelskega parta z obveznim pedalom. To je zlahka razvidno iz priložene partiture, kjer so nakazani vsi izvajalski postopki. 

Orgelski part vsebuje spevne in samostojne melodične linije, ki jih z lahkoto izvedejo različna glasbila, tako pihala kot tudi trobila. Ob slovesnejših priložnostih se lahko vključi tudi spodnji part v obliki basso continua in tudi zgornji part, ki naj bi bil sicer namenjen solistu (S ali T), vendar ga z lahkoto izvede enoglasni zborček otroške ali mladinske skupine.

Orgelski part vsebuje spevne in samostojne melodične linije, ki jih z lahkoto izvedejo različna glasbila.

Kanon dopušča precejšnje možnosti različnih zvočnih spletov, pač glede na zmožnosti določenega kraja. Bil je že uporabljen v 70-ih letih na mladinskih srečanjih v Stični ali v začetku 80-ih let na enih od prvih Uskovniških tednov. Zato so nad melodijo nakazani akordi za kitaro, kjer se priporoča arpeggirano izvajanje, ki je prikladnejše duhu pesmi. 

Kot je razvidno, je ta nova preobleka kanona namenjena občestvenemu glasbenemu dogajanju ob različnih srečanjih ali molitvenih dogodkih, kjer se občestvo želi zbrano poglobiti v skrivnostno prisotnost Svetega Duha. Ta nova glasbena preobleka je nastala na pobudo priprav za Evropsko taizéjsko srečanje mladih 2023/24 v Sloveniji.

V tej novi obliki se bo ta slovenska ljudska pesem zagotovo razširila po vsej Evropi.

V tej novi obliki se bo ta slovenska ljudska pesem zagotovo razširila po vsej Evropi. Vsekakor pa je zelo primerna za izvajanje ob različnih priložnostih tudi v slovenskem prostoru, saj lahko pri izvedbi sodelujejo različne glasbene skupine, ki jih imamo v župniji, vključno s celotnim občestvom.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (3/2023).