Novi dokument, ki vsebuje 250 členov, so predstavili kardinal in prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov Marcello Semeraro, tajnik sveta kardinalov msgr. Marco Mellino ter upokojeni profesor Fakultete za kanonsko pravo na Papeški univerzi Gregoriana Gianfranco Ghirlanda DJ.

Tajništvo, dikasteriji in organizmi

Rimska kurija se bo po novem po navedbah Radia Vatikan delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. Tajništvo bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža.

Nekdanje kongregacije in papeški sveti so združeni v šestnajst dikasterijev. Kongregacija za evangelizacijo narodov in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v Dikasterij za evangelizacijo. Njegov prefekt bo papež, dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo se bosta združila v Dikasterij za kulturo in vzgojo. Najnovejši je Dikasterij za karitativno služenje, ki bo imel pristojnosti dozdajšnje elemozinerije.

Papeška komisija za zaščito mladoletnih bo del Dikasterija za nauk vere, vendar bo še naprej delovala v skladu z lastnimi predpisi, cilji ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež.

Papeška komisija za zaščito mladoletnih bo del Dikasterija za nauk vere.

Kurijo dopolnjujejo štirje sodstveni organizmi in šest gospodarskih. Poleg teh bodo del kurije še naprej tudi Prefektura papeške hiše, Urad za papeške bogoslužne slovesnosti ter kamerleng svete rimske Cerkve, ki opravlja svojo nalogo le v času, ko je apostolski sedež izpraznjen.

Papež je že aprila 2013 napovedal reformo rimske kurije. FOTO: Vatican News

Uskladitev službe kurije s potjo evangelizacije

Kardinal Marcello Semeraro je spomnil, da se z objavo konstitucije Praedicate Evangelium zaključuje pot, ki se je začela pred skoraj devetimi leti. Papež Frančišek je namreč 13. aprila 2013 ustanovil svet kardinalov ter hkrati napovedal začetek reforme rimske kurije. Po njegovih besedah je treba novi dokument razumeti v kontekstu misijonarskosti Cerkve, saj je njegov namen »bolje uskladiti sedanje izvajanje službe kurije s potjo evangelizacije, ki jo Cerkev živi zlasti v tem obdobju.«

Papež Frančišek je ves čas spremljal delo sveta kardinalov ne le s svojo prisotnostjo na srečanjih, ampak tudi z usmerjanjem njegovega dela, zlasti s predbožičnimi nagovori rimski kuriji. Leta 2016 je predstavil naslednjih dvanajst meril, ki so bili temelj za izvajanje reforme. To so posameznost, pastoralnost, misijonarskost, racionalnost, funkcionalnost, sodobnost, zmernost, subsidiarnost, sinodalnost, univerzalnost (katoliškost), profesionalnost in postopnost.

Novi dokument je treba razumeti v kontekstu misijonarskosti Cerkve.

Rimska kurija je organizem služenja

Tajnik sveta kardinalov Marco Mellino je orisal potek priprave besedila in pri tem navedel besede, ki jih je sveti oče zapisal v apostolski spodbudi Evangelii gaudium: »Tudi papeštvo in osrednje ustanove vesoljne Cerkve morajo poslušati klic k pastoralnemu spreobrnjenju.« Dodal je, da je naslov konstitucije Praedicate Evangelium, ki je vzet iz 16. poglavja Markovega evangelija, povezan z evangelizacijo in nakazuje perspektivo, v kateri je bilo besedilo pripravljeno: misijonarsko delovanje.

Spomnil je tudi, da je rimska kurija po svoji naravi organizem služenja. Gre za ustanovo, ki jo papež običajno uporablja pri opravljanju svoje najvišje pastirske službe ter svojega univerzalnega poslanstva v svetu. Zaradi tega služenja petrinski službi je rimska kurija tudi v službi škofov.

Naslov konstitucije Praedicate Evangelium je vzet iz 16. poglavja Markovega evangelija.

Mellino je izpostavil še vidik sinodalnosti, ki je lastna Cerkvi in jo od nekdaj opredeljuje. Ne gre torej za držo, ki jo je treba imeti, ali za nekaj, kar je treba storiti, ampak gre za to, kar Cerkev je (prim. Praedicate Evangelium, preambola 4), zadeva njeno naravo in identiteto, povzema Radio Vatikan.

Papež: Reforma bo učinkovita s prenovljenimi, ne zgolj z novimi ljudmi

Profesor Gianfranco Ghirlanda pa se je v svoji predstavitvi sprva osredotočil na vlogo laikov v kuriji. Po novem lahko namreč tudi oni vodijo dikasterije in druge organizme rimske kurije. Kot navaja Radio Vatikan, v dokumentu beremo, da vsaka ustanova kurije »opravlja svoje poslanstvo na podlagi oblasti, ki jo je prejela od rimskega papeža, v imenu katerega deluje z nadomestno oblastjo pri izvrševanju njegove službe primata.«

Papež Frančišek je lani decembra v nagovoru rimski kuriji dejal, da zgolj priprava besedila nove apostolske konstitucije ne zadostuje za reformo kurije. Kot je poudaril že štiri leta pred tem, bo ta »učinkovita le in samo, če se bo izvajala s "prenovljenimi" ljudmi in ne zgolj z "novimi" ljudmi. Ni dovolj, da se zadovoljimo z zamenjavo osebja, ampak je treba člane kurije duhovno, človeško in strokovno prenoviti. Reforma kurije nikakor ni mogoča z zamenjavo oseb – kar se vsekakor dogaja in se bo dogajalo –, ampak s spreobrnjenjem oseb.«