Kako doseči, da bo župnija zopet postala živo središče skupnosti? FOTO: Facebook oddaje Reflektor.


V zadnjih desetletjih se župnije srečujejo z upadanjem števila vernikov in pomanjkanjem poklicev. Epidemija novega koronavirusa je župnijsko življenje prestavila na splet, kar je prineslo nove izzive in priložnosti.

Kakšna je prihodnost župnije in kako doseči, da bo zopet postala živo središče skupnosti, se je Rok Škrlep v novi oddaji Reflektor, ki si jo oglejte danes ob 19. uri na YouTube kanalu Družina media, pogovarjal z duhovnikom Simonom Potnikom, župnik pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec, ter z Davidom Ahačičem, knjižnim urednikom na Družini.

Za izhodišče so vzeli knjigo Božja prenova Jamesa Mallona, ki se spopada s ključnim vprašanjem: kako prenoviti župnijo, da bi privabljala nove Jezusove učence.



Stare paradigme

Cerkev doživlja različne krize, v osnovi pa gre za krizo identitete, pravi James Mallon v knjigi Božja prenova. Simon Potnik pravi, da je težava v starih paradigmah, ki se kažejo v našem besednjaku.

»Laik« pomeni nekoga, ki »ne obvlada«, zato mora v župniji vse opraviti duhovnik. To vzbuja tudi povsem nerealna pričakovanja, ali kot je slikovito povedal Simon Potnik: »Niti Bananajam, Superbabica in Tarzan ne dosežejo nič od tega, kar se pričakuje od duhovnika.«

Pomanjkanje poklicev je bilo vedno prisotno, že Jezus se je pritoževal, da je delavcev malo, a bolj kot veliko župnikov potrebujemo žive pričevalce.



Nova taktika

Simon Potnik je prepričan, da reševanje starih taktik ne bo prineslo zmage. Kot se je v nogometu spremenila taktika, se mora spreminjati tudi življenje župnije. Navsezadnje ne gre za reševanje župnij, ampak je smisel v tem, da vsak lahko vstopi v živ odnos z Jezusom Kristusom, da lahko v župniji živi svoje poslanstvo.

Potnik vidi težavo v tem, da smo v zadnjih desetletjih za nosilce pastorale postavili mlade in na nek način zlorabili njihovo navdušenje in energijo. To vlogo morajo prevzeti odrasli, ki morajo ustvariti okolje za mlade.

Domišljija in gostoljubje

David Ahačič poudarja, da na eni strani potrebujemo več domišljije pri možnostih, kaj lahko v župniji naredimo, kakšne vloge lahko prevzamemo, po drugi strani pa je ključno gostoljubje, odprtost za tiste, ki od zunaj pokažejo zanimanje za krščansko življenje.

Simon Potnik se spominja svojega obiska v župniji Jamesa Mallona v Halifaxu v Kanadi, kjer je doživel, kaj pomeni, da se vsakdo lahko počuti dobrodošlega. Potrebna so vstopna mesta, ki morajo biti prilagojena za oddaljene od Cerkve. Katoliško bogoslužje ima v župniji osrednje mesto, a je namenjeno prepričanim vernikom in je zunanjim v veliki meri nerazumljivo.



Diši po živi Cerkvi

David Ahačič vidi svojo župnijo prihodnosti še vedno v teritorialni obliki, ki pa bo oblikovala več vstopnih točk in se na različne načine povezovala z lokalno skupnostjo.

Simon Potnik pa je prepričan, da bodo župnije žive, če bo živa Cerkev. V prihodnost gleda z zaupanjem, saj danes že diši po Cerkvi, ki postavlja izziv temu svetu.

Pandemija novega koronavirusa nam je odvzela »odvečne kilograme«, zato je ne vidi kot nekaj tragičnega, ampak kot priložnost.

Tudi za selitev vsebin na splet, saj mora župnija, Cerkev, slediti ljudem tja, kjer so. Tak poskus je tudi ta oddaja, zato vas vabimo, da si jo ogledate, kot tudi druge epizode Reflektorja.


Preberite še:
- Oglejte si prvo oddajo Reflektor [VIDEO]
- Reflektor z Gregorjem Čušinom: Okrepi se in bodi mož [VIDEO]
- »Žive debate spodbujajo k drugačnemu razmišljanju« [VIDEO]
- To ni čakalnica! [VIDEO]