Foto: Jože Potrpin

V Sloveniji deluje 12 moških in 17 ženskih redovnih skupnosti ter 6 svetnih ustanov oziroma novih oblik Bogu posvečenega življenja. V seštevek ni naveden član redovne skupnosti maristov, Slovenec, ki živi in deluje v Argentini.

Redovne skupnosti so v svojem delovanju samostojne, sodelujejo pa v Konferenci redovnih ustanov Slovenije (KORUS). Korus je cerkvena ustanova, ki jo je v duhu II. vatikanskega zbora potrdila Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Člani so višji predstojniki in predstojnice ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, ki delujejo v Sloveniji. Glavna naloga Korusa je zagotavljanje skupnega predstavništva redovnikov in redovnic pri cerkvenih in civilnih oblasteh.

Izraza »redovnica« in »redovnik« se v besedilu uporabljata enakovredno za vse člane skupnosti (večne ali začasne zaobljube, kandidati, postulanti, novinci, ponovinci itd.). 

Splošno o redovnih skupnostih

V šestih škofijah Cerkve na Slovenskem deluje 32 redovnih skupnosti ali ustanov z novo obliko Bogu posvečenega življenja. V letu 2018 je bilo v Sloveniji 461 redovnic in 295 redovnikov (26 redovnih bratov ter 269 redovnikov duhovnikov). Nekateri pripadajo drugim provincam ali slovenske province vključujejo osebe na ozemlju drugih držav.


Foto: Jože Potrpin

Trenutno najstarejša redovna skupnost na slovenskem ozemlju so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo kartuzijani (1160), frančiškani (1229), minoriti (1239), klarise (1300), karmeličanke (1650) in uršulinke (1702).

Osebe

Najštevilčnejša redovna skupnost so sestre usmiljenke (HKL) z 88 članicami, sledijo don Boskovi salezijanci (SDB) z 78 člani, šolske sestre (ŠSFKK) s 74 članicami, bratje frančiškani (OFM) z 69 člani ter Marijine sestre čudodelne svetinje (MS) s 53 članicami. Po članstvu najmanjši skupnosti s tremi člani sta Duhovna družina Delo (FSO) in Mala Frančiškova družina (MFD).

V podatkih, ki so jih posredovale redovne skupnosti, smo analizirali tudi gibanje novih članov. Leta 2007 je bilo v Sloveniji 96 mladih redovnic in redovnikov, leta 2017 pa 52. Gibanje redovnega podmladka v analiziranem obdobju lahko razdelimo na dva dela, pri čemer opazimo, da je bilo prelomno leto 2009. Do tedaj je namreč število mladih redovnic in redovnikov stalno naraščalo do števila 98, nato je sledil padec, ki traja še zdaj.


Foto: Jože Potrpin

Izjema je leto 2015, ko lahko zaznamo manjše povečanje glede na trend prejšnjih let. Tudi k tem vrednostim bi bilo treba prišteti tiste kandidate za redovništvo, ki niso zajeti v posredovani statistiki.

	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Kandidati	11	13	12	7	8	6	6	4	9	7	4
Postulanti	14	13	16	13	7	5	13	11	8	7	6
Novinci	20	23	20	19	18	15	12	13	13	12	9
Ponovinci	39	36	38	42	37	38	33	32	33	31	29
Novi člani	12	9	12	7	9	10	10	10	11	10	4
Skupaj	96	94	98	88	79	74	74	70	74	67	52

 
V slovenskih redovnih skupnostih je vse več zaposlenih laikov; število zaposlenih zunanjih sodelavcev laikov v samostanih se je namreč povečalo s 139 leta 2007 na 293 v letu 2017. Število redovnic in redovnikov, ki so zaposleni v službah za nedoločen čas, se je znižalo s 124 leta 2007 na 94 v letu 2017. S tem je povezano tudi vprašanje gmotnega položaja redovnih družin, saj nove zunanje zaposlitve pomenijo višje izdatke, odsotnost zaposlitve članov reda pa niža prihodke samostana.

	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Št. zaposlenih redovnic/redovnikov skupnosti v rednih službah (zaposlitev za nedoločen čas)	68	67	75	95	69	62	61	60	78	54	46
Št. zaposlenih redovnic/redovnikov v rednih službah (honorarno)	56	53	61	56	58	55	60	53	63	57	48
Št. zunanjih laiških sodelavcev, ki sodelujejo z redovno skupnostjo (zaposleni ali honorarno)	139	156	185	208	211	213	153	227	245	266	293
Št. umrlih članov red. skupnosti	25	22	24	24	29	30	23	23	24	18	23
Št. izstopov iz reda	5	7	6	3	5	8	7	8	3	3	5

 
V obdobju 2007–2017 je slovenske redovne družine zapustilo 326 članov: 266 je pokojnih, 60 jih je izstopilo iz reda. Največ izstopov lahko opazimo med letoma 2007 in 2009 ter med 2011 in 2014. Največ umrlih članov reda je bilo pri sestrah usmiljenkah (75), šolskih sestrah (62) ter Marijinih sestrah (31).

Največji upad v članstvu redovnih skupnosti zaznavamo pri redovnicah. Leta 2015 se je prvič zgodilo, da je število redovnic v Sloveniji padlo pod 500. Od leta 1974, ko jih je bilo v Sloveniji 984, do leta 2015, ko jih je bilo 498, se je njihovo število prepolovilo. Zmanjševanje števila redovnic je evropski pojav, ki je zajel vse države stare celine, razen Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Estonije, Gruzije, Latvije, Makedonije in San Marina. V letih 2006–2013 se je zmanjšalo število članic ženskih redov tudi v sosednjih državah: v Avstriji -12,5 %, Italiji -14,6 %, Madžarski -27 %, Hrvaški -9 %, Nemčiji -20 % in Češki -27 %.

Člani reda

	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
OSB	1	1	2	2	2	2	2	2	2	2	n. p.
Ocist	13	13	13	13	14	14	14	14	14	14	14
OP	3	3	3	3	3	3	3	3	4	4	3
DJ	37	40	37	38	39	36	39	39	36	38	40
OFM	88	86	86	84	82	80	78	75	71	68	69
OFMCap	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	33
Ochart	15	14	13	11	9	9	9	9	10	9	9
CMF	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.
KR	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.
CM	51	51	50	48	45	43	42	40	40	38	37
OFMConv	50	50	47	47	47	47	46	47	48	47	45
SDB	86	86	88	85	83	83	76	77	77	79	78
OP - ž	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.
FBS	32	30	29	28	27	25	23	22	21	20	19
HKL	123	119	119	133	110	102	99	93	94	90	88
HMP	42	44	42	42	41	40	39	38	36	36	38
Hčere sv. Pavla	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.
FMM	n. p.	n. p.	n. p.	12	11	11	11	11	10	10	12
Sveta Gora	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.
OCD	18	17	15	15	15	15	17	17	18	18	26
OSC	20	21	22	21	21	22	23	23	26	27	n. p.
MS	88	87	82	78	76	72	70	69	54	56	53
MC	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.	n. p.
SKR	7	7	7	7	7	6	5	5	4	4	n. p.
SSK	23	23	22	22	19	18	17	15	15	15	11
SL	13	13	14	13	14	12	13	13	12	13	14
ND	43	43	43	43	43	41	41	41	39	39	36
ŠSFKK	107	104	102	100	92	93	90	86	79	76	74
DKO	18	18	18	17	16	15	12	12	13	12	11
OSU	61	56	55	54	57	57	58	55	55	53	51
FSO	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	n. p.
MFD	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3
Skupaj	945	932	915	922	879	852	833	812	784	774	764
Indeks rasti	-4	-13	-17	7	-43	-27	-19	-21	-28	-10	-44
	-0,42	-1,38	-1,82	0,77	-4,66	-3,07	-2,23	-2,52	-3,45	-1,28	-5,45

 
Stavbe


Foto: Katja Cingerle

Z zmanjševanjem števila redovnic in redovnikov se zmanjšuje tudi število samostanov, ki jih potrebujejo za bivanje in delovanje. V obdobju 2007–2017 se je število stavb v lasti slovenskih redovnih družin znižalo s 113 na 99. Prav tako se je povečalo število drugih ustanov (npr. domov za ostarele): v letu 2017 s 3 na 7. Pri tem je zanimivo, da je do največje odtujitve stavb prišlo med letoma 2014 in 2015. V tem obdobju se je prepolovilo tudi število t. i. drugih ustanov, ki je sicer skozi leta nenehno naraščalo.
 

	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Št. samostanov/redovnih hiš v Sloveniji	113	111	111	109	110	108	109	105	99	99	96
Št. vzgojnih ustanov v Sloveniji (vrtci, šole, glasbene šole ...)