Otrok je klical mamo, da mu je zavezala planinske čevlje. Ni bil zadovoljen, ker se je moral znova ustaviti in čakati. Mama je premišljevala
o sitnosti nenehnega zavezovanja čevljev in svetovala otroku, naj se zahvali za vezalke, saj brez njih ne bi mogel nositi čevljev. Brez vezalk ni čevljev, brez čevljev ni hoje, brez hoje ni izleta. Otrok je stekel naprej, mama pa je zamišljena nadaljevala pot.

Nezadovoljstvo je nehvaležnost, ki rani bližnjega in Boga. Celo na videz neškodljivo vsakdanje nerganje čez vreme je nezaupanje v Boga, njegovo voljo in dobroto, kajti za vsako pritožbo se skriva večja dobrina in za to dobrino je skrit kak človek, morda celo najbližji: mož, žena, otrok, starši. Vsi ljudje imajo napake in vsi jih delajo. Na koncu dolge vrste dobrin in ljudi je On, ki jih daje, vodi vsako življenje in tek zgodovine.

Zato se, človek, zahvali dobremu Bogu. Zahvali se za tisto, kar te moti, jezi, žalosti, plaši ali boli. Zahvali se zaradi večje dobrin...