Ko pridetista ura vsak večer ...

Nova Zelandija je daleč, če pogledamo na zemljevid. In ni daleč, če preberemozgodbo o dečku, ki bi lahko živel v sosednji hiši, bil tvoj bratranec ali pacelo prijatelj. Ali tebi celo tako podoben, da te to preseneti. Roman Ob desetih zvečer novozelandskeposateljice Kate de Goldi nas popeljev tak svet, ki je daleč samo na globusu, sicer pa blizu bolj, kot to pričakuješna prvih straneh.

Že na prvih straneh ugotovimo, da dvanajstletni FrankieParsons živi lepo življenje. Ob torkih prihajajo na obisk tri tetice, zabavnein prisrčne starke, ki ljubijo življenje, hrano in Parsonse, zlasti Frankieja.In živijo življenje s polno žlico. Poleg njih ima Frankie prijatelja Gigsa, skaterim sta skupaj že celo večnost. Tako sta si blizu, da vesta za vsak korak,ki ga bo kdo prehodil, za vsako besedo, ki bo izrečena – celo v jeziku, ki staga sama izumila v nekem dolgočasnem poletju, v čilunu. Skupaj prehodita pot došole, se družita na avtobusu, skupaj sedita v šolski klopi ... dokler nekegajutra na avtobus, v šolo in njuno življenje ne pride Sydney. »Nozdorišna!«menita sprva Frankie in Gigs, kar v čilunu pomeni O, moj Bog! Sydney res ni običajna deklica. Ima drede, v nosu uhan,je vsa svetovljanska, zelo zgovorna – in prijazna. Tako postane njunaprijateljica in Frankieva sodelavka v šolskem projektu. In predvsem njegovaprijateljica. Morda tudi punca?

Na videz povsem običajna zgodba treh mladih ljudi, kiodkrivajo svet in imajo o njem že svoje mnenje. Toda vsak od njih nosi svojožalost in boj, za katerega skuša dobiti trdo kožo. Vsak ima svojo preizkušnjo,svojo iniciacijo v svet odraslosti. Toda ko si tako mlad, si še zelo ranljiv innemočen ...

Pred nami se začne razkrivati skrivnostni svet družinskegaživljenja Frankieja. Starejši brat Louis, nekoč »skoraj prestopnik«, je ženastopil odraslo življenje in vanj kdaj pa kdaj povabi mlajšega bratca.Gordana, neprijetna starejša sestra, daje prednost svojim skoraj štiridesetimprijateljicam in sovraži tečnega Frankieja. Vendar ne, ko jo ta najboljpotrebuje – takrat se spet spremeni v sočutno, ljubečo sestro. Tu je medvedjioče, ljubeče poimenovan Stric George, topel molčeč človek. In tu je Ma.Največji cilj Frankieve ljubezni in skrbi. Njegova mama, ki je dobra, skrbna,ki peče odlične sladice. In ki ima vsak večer ob desetih čas za prijazenpogovor s sinom. Ob desetih zvečer ima Ma odgovor na vsako vprašanje. Samoenega ji Frankie nikoli ne postavi ...

Frankiejeva stiska se nam razkriva počasi, stran za stranjosmo bliže njegovi skrivnosti. V tem svetu, v katerem bi moralo biti vsenormalno in dobro, Frankie odrašča v stiski, ki ji ni kos. In si ne upa itipredaleč od doma, ker edino on lahko pomaga, če ... Premajhen je in hkratipreveč zrel. 

Šele Sydney mu lahko pomaga. Ker si upa postaviti vprašanje,tisto ključno. Prav ona, ki ima svojih skrbi čez glavo. Sestrici Galway inCalcutta sta tako kot Sydney dobili ime po mestih. Nobeni ni ime Amsterdam,kjer živita Sydneyin oče in ljubeča babica ...

In vendar se Frankie nauči, da je svet v resnici lep. Samoodkrito je treba poimenovati bolečino, jo tako narediti manjšo in jo prijaznoodsloviti. Kot ptico, ki poleti v nebo.

Roman, ki ga ne moreš odložiti. Če zanj zmanjka časa, ganosiš v srcu in se veseliš novih besed. Bodisi tistih šaljivih in dovtipnih, kiroman delajo zanimiv in kratkočasen, bodisi onih bolečih, neizrečenih, zaradikaterih te ta roman obogati in nagovori. Tako, da ga priporočiš vsemprijateljem in (ne)znancem. Odraslim in malo manj odraslim.

Mateja Gomboc, pisateljica in profesorica slovenščine