Na ogled je tudi pisalni stroj, na katerega je napisal največ svojih besedil, in zvezek, še neobjavljen Dnevnik iz leta 1958.

Zbrane sorodnike in prijatelje Alojza Rebule sta nagovorila župan Srečko Ocvirk in sosed Franc Strajnar, slavnostni govornik pa je bil p. Edvard Kovač. Dogodek je z znamenitega ganka spremljala tudi vdova, pisateljica Zora Tavčar.

Pisatelj Rebula se je v Loki počutil domač prišlek: »Bil je Tavčarjev!«

P. Edvard je povedal, da pisatelj Rebula sicer prihaja s Tržaškega, iz idiličnega kraja Šempolaj, stičišča grške, latinske in slovanske kulture, pretakanja različnih kultur pa so našla odmevnost in enkratnost v njegovem slovenstvu. »A kakor so antični pisci in misleci, ki so iskali potopljeno Atlantido, je tudi naš prijatelj Lojze iskal izgubljeni raj ali vsak kraj, kjer je mogoče najti čudovite sledove Stvarnikove roke. Ta kraj je našel zahvaljujoč svojemu navdihu pri muzi, ki ji je ime Zora,« je dejal p. Edvard: »Nomen est omen, ime pove vse. In res je v temino njegovih preizkušenj zasvetila jutranja svetloba. Zora, ki ga je obsijala, da je zaslutil, po Kettejevih besedah, da 'sonce je, ki ga čutimo, ker ga slutimo'. Toda ta mladenka iz njegovih sanj ga je popeljala tudi v pokrajine, kjer se je lahko mistični duh našega prijatelja razplamtel. To so tukajšnji loški hribi, to je skrivnostno šumenje gozdov, to so opojni travniki in senožeti.«

Dogodek je z znamenitega ganka spremljala tudi vdova, pisateljica Zora Tavčar FOTO: Ksenja Hočevar

Da se je pisatelj Rebula v Loki počutil domač prišlek, je povedala njegova hči Tanja: »Bil je Tavčarjev!«

Ob koncu kulturnega programa, ki so ga z branjem Rebulovih besedil obogatili člani gledališke skupina Loka, so si zbrani ogledali razstavo v uti, pod gankom pa poklepetali v spominih na pisatelja in prijatelja.

Več v tiskani Družini.

1/6