Ob 200. obletnici Ljubljanskega kongresa so v Mestnem muzeju pripravili pregledno razstavo: z napisi na panojih, s fotografijami, umetniškimi deli in predmeti razstava prikazuje zgodovinsko dogajanje in »bleščeče trenutke« Ljubljane, ki jih je mesto doživljalo v prvi polovici leta 1821, ko je dobre štiri mesece gostilo številne najvišje predstavnike evropskih držav.

V Ljubljani so se na kongresu poleg avstrijskega cesarja Franca I., ruskega carja Aleksandra I. in kralja dveh Sicilij Ferdinanda I. zbrali številni diplomati in drugi visoki gostje. V prestolnico dežele Kranjske so prišli zaradi dogodkov v Kraljestvu dveh Sicilij, kjer je bil kralj Ferdinand I. po revolucionarnem prevratu prisiljen sprejeti ustavo. Neapeljska revolucija je po mnenju predstavnikov večine evropskih velesil ogrožala mir in stabilnost evropske celine, ki ju je po dveh desetletjih vojn s Francijo vzpostavil dunajski kongres leta 1815.

Zapuščina v ljudski umetnosti. FOTO: Ksenja Hočevar

Med največjimi dogodki velikonočna procesija

V Ljubljani po poročanju kronistov ni bilo čutiti napetosti ob tedanjem političnem dogajanju. Gledališke predstave in koncerti so bili ves čas zasedanja dobro obiskani. Posel ljubljanskih trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in drugih pa je ob množici premožnih gostov cvetel. Med največjimi organiziranimi slovesnostmi leta 1821 je bila velikonočna procesija. »Na veliki petek sta si avstrijski cesar in ruski car na Kapucinskem (danes Kongresnem) trgu ogledala postroj konjeniške enote in se nato odpravila k slovesnostim v stolnico, kjer je škof Gruber govoril o razmerah časa. Na velikonočno soboto se je cesarski dvor udeležil procesije, ki je šla od stolnice do Coloretta (danes Mestni trg 5), po vsej poti pa so bile položene deske, da se dvorjani ne bi umazali. Ob polnoči je bilo v rezidenci ruskega carja slavje ob velikonočnem vstajenju. V nedeljo pa je bila v stolnici zahvalna maša ob vzpostavitvi reda in miru v Piemontu,« je zapisal avtor razstave mag. Janez Polajnar.

Ljubljanski škof Avguštin Gruber. FOTO: Ksenja Hočevar

»Nič nimam proti, če se kongres zavleče do zime«

Mesto se je kongresnikom iz vse Evrope tako priljubilo, da je svetovalec avstrijskega ministra Metternicha in tajnik kongresa Friedrich von Gentz ob koncu zapisal, da ne bi imel nič proti, če bi se kongres zavlekel vse do naslednje zime.

Razstava o ljubljanskem kongresu leta 1821 je v letu 2021, kot je zapisal avtor, »tudi nekakšna reminiscenca, saj v času slovenskega predsedovanja Svetu EU povezuje Ljubljano in Slovenijo z njuno zgodovinsko in aktualno vlogo v mednarodnih odnosih Evrope.«

V Mestnem muzeju je razstava na ogled še do 3. januarja.

Razstava bo v Mestnem muzeju na ogled še do 3. januarja 2022. FOTO: Ksenja Hočevar