V številki 3–4 (2019) Zgodovinski časopisa je objavljenih sedem prispevkov.

Peter Štih je osvetlil tri teme: sv. Maksimilijana Celjskega, Maksimilijanovo meniško celico v Pongauu in začetke pokristjanjevanja Karantancev

Tomaž Lazar je prikazal bojni načrt iz časa beneške vojne v zapuščini Krištofa Ravbarja.

Andrej Sušjan in Stanislav Južnič pišeta o Theodorju Kravini von Kronsteinu in njegovem Orisu ekonomskih znanj.

Vanja Kočevar objavlja drugi del (od treh) obširne študije Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi?

Monika Pemič je raziskala slovensko narodno gibanje in izvirno podobo Narodnega doma v Mariboru, Jana Vejrycha, njegove slovenske naročnike in odziv tedanjega občinstva.

Radoslav Raspopovič piše o ruski emigraciji v Črni gori po letu 1919.

Ivan Smiljanić je raziskal spominska obeležja v avli rektorata Univerze v Ljubljani (kralji, doktorji, revolucionarji).

Duhovščina in politizacija množic na gorenjskem podeželju

V reviji Zgodovina za vse, izdaja jo Zgodovinsko društvo Celje, je v številki 2 (2019) objavljenih šest prispevkov.

Meta Remec je osvetlila problematiko posilstev v času prve svetovne vojne.

Jan Bernot piše o duhovščini in politizaciji množic na gorenjskem podeželju med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno.

Anže Kerč je pod naslovom »Zabava in priljudnost nista sami namen plesne umetnosti, njen namen je, da se odpravijo slabe navade v vedenju in kretanju ter da mu ogladijo njegovo ljubkost in vljudnost« prikazal plesno kulturo v dolgem stoletju meščanstva skozi očala bontonov in mode.

Mateja Ratej piše o zatočišču teozofa Hilarija Tofana v Mariboru v desetletju po prvi svetovni vojni.

Darja Mihelič objavlja zgodbo o vinu s poudarkom na teranu.

Rozina Švent pod naslovom »Trnova pot mojega mladega življenja« piše o spominih Mihaela Šventa.

Polemika o kipu Franceta Kralja, ki je predstavljal kmečko mater z otrokom in kravo

V reviji Zgodovina za vse je v številki 1 (2018) objavljenih šest prispevkov.

Dragan Matić pod naslovom »V tistih dneh ni bilo nobenega reda in je vsak delal, kar je hotel« piše kako je preiskava poštnega vagona št. 10 povzročila tridesetletni zamik začetka predavanj psihologije na Slovenskem.

Mateja Ratej pod naslovom »Vidite, kako sem se razgovoril.« objavlja iz pisem Ivane Lah Ivanki Lipold v letih 1920–1938.

Damir Globočnik je osvetlil spomeniško afero na Muzejskem trgu v Ljubljani. Piše o polemiki, ki jo je leta 1938 povzročil kip Franceta Kralja, ki je predstavljal kmečko mater z otrokom in kravo.

Matej Ocvirk je pod naslovom »Največ so nam dali tisti, ki so od nas najmanj zahtevali.« predstavil celjska gimnazijska leta Vladimirja Pavšiča.

Jure K. Čokl je raziskal zgodbo ikonične alpinistične fotografije V steni Jalovca, kjer je Viktorja Žagarja fotografiral Janez Gartner.

Franc Križnar piše o Heinrichu Weidtu med evropsko afirmacijo in Celjem (1887–1890). Leta 1887 so v Celju podpisali pogodbo z Weidtom za umetniškega vodjo in direktorja glasbene šole.

Vloga Hrvatov pri zasedbi Prekmurja leta 1919

Zgodovinsko društvo Ormož je izdalo 16. zvezek zgodovinske revije Zgodovinski zapisi (2019). Objavljenih dvanajst prispevkov.

Uvodoma predsednik društva Anton Luskovič objavlja razmišljanje ob 20-letnici društva. Za njim pa še krajši zapis urednica revije Manica Hartman.

Manica Hartman je prikazala aktivnosti društva po kronološkem redu: izdani zborniki referatov simpozijev, okroglih miz, izvedbi predavanj.

Ana Kaučič je raziskala ormoško grofovsko družino Wurmrandt-Stuppach.

Zorko Vičar je šel po sledi Valvasorjevih potomcev na Kogu in v Ormožu.

Ciril Ambrož je raziskal osebnost Franca Škerleca – Vičanskega (1869–1931).

Vladimir Trop piše o Ormožu in Ormožanih med drugo svetovno vojno.

Miran Fišer je osvetlil vzpostavitev in razvoj Teritorialne obrambe Občine Ormož.

Miran Fišer in Natalija Volmut pišeta o Turističnem društvu Podgorci.

Franc Zemljič in Ciril Meško sta objavila pregled umikanja in inačic železniških prog na Ormoškem območju pred letom 1860 in letom 1924.

Nevenka Korpič pod naslovom »Dere sen jas mali bija, te je lüšno blo ...« piše o otroških igračah, igrah in izštevankah na ormoškem območju v preteklosti.

Franc Krnjak je objavil polemično raziskavo Nezgodovinsko prilaščanje historiografije ali konverzija resnice o zasedbi Prekmurja (leta 1919).

Ena od predstavitev članov Zgodovinskega društva Ormož: Anton Luskovič, Franc Krnjak, Manica Hartman. Foto: Ivo Žajdela