Raztresenost in zdravila zanjo
Raztresenost in zdravila zanjo
V različnih cerkvenih institucijah in gibanjih se v zadnjih letih kaže nekakšna inercija, nekakšen padec, ki nas lahko močno skuša s pesimizmom, mogoče celo s paniko, ker ne najdemo pravih razlogov za to, kar se dogaja. Kljub prenavljanju Cerkve, kljub radikalnim posegom vodstva Cerkve v področje zlorab ter v pozunanjeno krščanstvo, se zdi, da se stanje (še posebej na Zahodu) ne izboljšuje, ampak celo še slabša. Ob tem se nam vsiljujejo vprašanja: Kaj smo izgubili? Kje smo zgrešili? Smo se zmotili glede našega klica k prenovi? Smo brez cilja? Smo brez duhovne živosti, gorečnosti in svetosti? Je zrak brez Boga, ki ga vsak dan dihamo, nekako zastrupljen in postajamo prežeti z njim? Zakaj je tako težko ločiti resnico in laž?
Raztreščeni, razdeljeni in raztreseni
Iz teh zbeganih vprašanj bi lahko potegnili ugotovitev, da smo zelo raztreščeni in razdeljeni ali, izraženo še bolj ponotranjeno, duhovno raztreseni, včasih prav neumno in površno. Kako naj stopimo v stik...