K sodelovanju gostujoče razstave v Muzeju krščanstva v Stični so muzealci povabili tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani. V njihovi zbirki je namreč mnogo rastlin, ki jih obravnava tako Sveto pismo kot tudi Tora, Koran, Talmud in Veda. Pomen tako velike zbirke, kot je ta, je prava priložnost, da lahko še natančneje spoznamo namen in simboliko rastlin.

Avtorji so pripravili izbor 50-ih rastlin, razstavljeno gradivo pa si je mogoče ogledati na panojih, zaznamovane pa so tudi s spremljajočim besedilom, ki navaja njihovo simboliko. Ob odprtju razstave v Stični je prisostvovala soavtorica razstave, dr. Maria Cristina Duarte, vodja organizacijskega odbora SMD 2023, dr. José Sá Fernandes in dr. Jože Bavcon, ki je za razstavo pripravil zemljevid svetih rastlin iz ljubljanskega Botaničnega vrta.

Simbolika rastlin v svetih spisih je bogata in raznolika, saj so rastline živi in skrivnostni svet, ki predstavljajo duhovne resnice, naravne zakone in božanske lastnosti.

Simbolika rastlin v svetih spisih je bogata in raznolika, saj so rastline živi in skrivnostni svet, ki predstavljajo duhovne resnice, naravne zakone in božanske lastnosti. Že antični viri so vplivali na oblikovanje krščanske simbolike rastlin in med njimi velja omeniti različne herbarije, farmakološke in medicinske priročnike, v katerih so opisane raznolike lastnosti zelišč in cvetlic. Kakšna sporočila torej zaznamujejo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko za kristjane, muslimane in jude?

Rastline so na razstavi predstavljene po temah. Med vsemi je velika čast namenjena drevesom, ki zaobjemajo zelo širok simbol. Simbolizirajo srečevanja, so nacionalni simboli različnih dežel po svetu in s tem kažejo na močan simbol življenja. Slovenijo še posebej zaznamujeta hrast in lipa. Drevo, ki je rastlo v rajskem vrtu, je oblikoval motiv Arbor vitae – simbol Kristusa, ki je pribit na križ v podobi ozelenelega drevesa. V Svetem pismu se je zelo zgodaj izoblikovala simbolika rastlin, kot so denimo oljka, figovec, palma, cedra, vinska trta in številne druge, ki so imele že v starokrščanski umetnosti jasno izoblikovane simbolne vsebine. Pri tem je značilno, da se njihovi pomeni najpogosteje povezujejo z vsebinami, ki se vežejo na Kristusa in Marijo. 

Med najpomembnejše kristološko obeležene rastline spada vinska trta oziroma grozdje, ki je simbol evharistije.

Med najpomembnejše kristološko obeležene rastline spada vinska trta oziroma grozdje, ki je simbol evharistije. S Kristusom se povezuje tudi palma, ki je bila že v antiki simbol zmage in je v krščanstvu tako simbol Jezusovega zmagoslavja kot njegovega pasijona. Palma je v krščanstvu tudi splošni simbol mučencev. Pomembni simbol označujeta figovec in oljka; figovec je eno prvih dreves, ki jih Sveto pismo omenja, saj sta se Adam in Eva v rajskem vrtu s figovimi listi pokrila, ko sta spoznala, da sta gola. 

Še posebej veličastno simboliko zaznamuje oljka, ki je eno prvih udomačenih dreves, saj se je oljčno olje uporabljalo pri najpomembnejših obredih, kot je maziljenje pri krstu in celo pri poslednjem maziljenju. Oljčna vejica sama pa je simbol miru in milosti. Oljčno olje uporabljajo tudi v islamu, saj z njim osvetljujejo mošeje. Vejice pa so imele veličastno vlogo že v času antike, da so iz njih spletali vence, ki so jih dajali na glave zmagovalcem olimpijskih iger. 

Človek že od nekdaj časti tudi dišavnice, kot so mira ali posvelija, cimet in bazilika. Ko je iz debel mire pritekla smola, so jo verniki uporabili kot dim pri svetih obredih, še posebej pa ima ta dišava častitljivo mesto v krščanstvu pri darovanjih. Miro zelo cenijo tudi v drugih religijah, saj je dim, ki se dviga iz nje, povezava med zemeljskim in božanskim. Breskev je denimo zelo pomembna na Kitajskem, saj se pojavlja v nacionalnih mitih v zvezi z nesmrtnostjo. Granatno jabolko je s svojimi krvavo rdečimi semeni simbol tako v krščanstvu kot tudi v židovstvu in islamu. Prav v Koranu je poudarjen velik pomen semenom granatnega jabolka, ki raste v rajskem vrtu, semena pa izražajo bogato simboliko v njihovi religiji. V židovstvu se granatno jabolko nanaša na zapovedi v Tori, saj judje verujejo, da je v jabolku 613 semen, toliko kot je zapovedi v Tori. V krščanstvu pa semena granatnega jabolka simbolizirajo trpljenje Jezusa in njegovo kri.

Granatno jabolko je s svojimi krvavo rdečimi semeni simbol tako v krščanstvu kot tudi v židovstvu in islamu.

Od cvetlic je izpostavljena sončnica, ki prihaja iz Severne Amerike. Staroselci so njena semena zelo častili, saj so jih dajali v sklede in z njimi posipali grobove svojih pokojnih, da so jih ti imeli za popotnico v svet onostranstva. Veliko več pa je rastlin, ki se s svojim simboličnim pomenom navezujejo na Marijo. Bela lilija je uveljavljeni simbol njene čistosti, devištva in brezmadežnega spočetja; vrtnica je tradicionalni simbol Marijine ljubezni; jabolko, ki je v povezavi z Evo simbol greha, pa postane v Marijinih rokah simbol odkupljenja in odrešitve.

A to besedilo označuje le kanček celotne zgodbe, ki nam jo podarja razstava v celoti. Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa je ob otvoriti dejala: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih; nas pa povezujejo skupaj na različne načine.«

 Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (07/2024).