Mladika v Ljubljani. Foto: Andrej Praznik

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše bodo danes, 25. marca 2015, ob 18. uri odprli razstavo Maks Fabiani, arhitekt monarhije, osrednjo razstavo v sklopu zaznamovanja 150. obletnice rojstva priznanega arhitekta in urbanista. Na Krakovskem nasipu bodo razstavo fotografij Fabianijevih secesijskih podob, ki jih podpisuje fotograf Miran Kambič, odprli ob 13. uri.

Postavitev z naslovom Maks Fabiani, arhitekt monarhije je namenjena najširšemu občinstvu. Na njej bodo na 50 panojih predstavili arhitektova dela na Dunaju, v Ljubljani in Trstu. Postavitev bo v Mestni hiši na ogled do 28. junija, nato jo bodo preselili še na Dunaj in v Rim.

V avstrijski prestolnici je Fabiani predstavil tri palače, ki so sodile med najbolj znamenite arhitekture z začetka 20. stoletja. S svojimi regulacijskimi načrti in stavbami Ljubljane je prvi določil razvoj mestnih potez, ki jih je pozneje nadgradil arhitekt Jože Plečnik. V Italiji je načrtoval Narodni dom v Trstu in Trgovski dom v Gorici, ki sta bili kulturni in gospodarski središči tamkajšnjih Slovencev.

Razstava Maks Fabiani, arhitekt monarhije je osrednja razstava ob 150. obletnici rojstva arhitekta Maksa Fabianija, v okviru obletnice se bo zvrstilo 34 dogodkov v Sloveniji, Italiji in Avstriji.

Fabianiju se bodo v Ljubljani danes poklonili še s fotografsko razstavo Arhitektura Maksa Fabianija. Postavitev na Krakovskem nasipu prinaša 22 Kambičevih fotografij Fabianijeve arhitekture iz Ljubljane, Trsta, Dunaja, Gorice, Štanjela in Konopišta. Na ogled bo do 12. junija.


Ferrarijev vrt v Štanjelu. Foto: Andrej Praznik

Kambič že vrsto let deluje na področju arhitekturne fotografije. Fotografije objavlja v slovenskih in tujih strokovnih revijah, z njimi pa so bile opremljene tudi številne razstave, knjige in katalogi, so sporočili iz zavoda Turizem Ljubljana.

Razstava o secesijski Ljubljani je na ogled tudi na Jakopičevem sprehajališču, v Narodnem muzeju Slovenije pa so pripravili razstavo Nova umetnost in narava, ki je na ogled do 19. aprila. Fabianijevo leto bodo z več dogodki zaznamovali tudi na Goriškem.

Urbanist, arhitekt, oblikovalec, mislec, pisec in izumitelj Maks Fabiani (1865-1962) je izhajal iz družine, v kateri so govorili tri jezike. Obiskoval je realko v Ljubljani, arhitekturo je študiral na Dunaju.

V avstrijski prestolnici se je Fabiani kot arhitekt in profesor hitro uveljavil v tamkajšnji svetovljanski eliti. Bil je tudi sodelavec vodilnega avstrijskega arhitekta tistega časa Otta Wagnerja. Pred koncem prve svetovne vojne se je z Dunaja vrnil na domači Kras z namenom, da se posveti delu pri prenovi porušenega Posočja, Goriške in Krasa. V naslednjih letih je pomagal obnavljati številne uničene vasi, največ svojega dela pa je posvetil Štanjelu in rodnemu Kobdilju.