Danes je bila v galeriji Družina tiskovna konferenca, na kateri so msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni škof in predsednik Izvršnega odbora za pripravo leta Svetega pisma pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Rudi Koncilija, voditelj Slovenskega bibličnega gibanja, mag. p. Janez Poljanšek DJ, provincial Slovenske province Družbe Jezusove in mag. p. Silvo Šinkovec DJ, direktor Zavoda sv. Ignacija predstavili aktivnosti v letu Svetega pisma, priprave na odprtje razstave o Svetem pismu z naslovom Živa beseda ter priprave na škofovsko sinodo, ki bo oktobra 2008 potekala v Rimu pod naslovom Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve.

Razstava v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. bo odprta med 14. junijem in 31. julijem 2007 vsak dan med 10.00 in 18.00.


mag. p. Silvo Šinkovec DJ,
direktor Zavoda sv. Ignacija

Razstavi na pot

Razstavo o Svetem pismu z naslovom Živa beseda sestavljajo štirje sklopi. Osrednji sklop je posvečen besedilu Svetega pisma, sklopi liturgičnih predmetov, likovne umetnosti in otroških likovnih in literarnih del pa ponazarjajo udejanjenje Božje besede v liturgiji in v ustvarjalnem življenju današnjega časa.

Osrednji del razstave tvorijo zgodovinsko pomembna svetopisemska besedila in prevodi Svetega pisma v slovenščino. Od nastanka najstarejših starozaveznih besedil je minilo približno tri tisoč let in prevajalci Svetega pisma različnih obdobij so se lahko naslonili zgolj na tista svetopisemska besedila, ki so preživela materialne in duhovne izzive minulih stoletij. Da bi ponazorili večplastnost Svetega pisma z vidika izvora posameznih svetopisemskih besedil, smo različne izdaje Svetega pisma razdelili v manjše enote in jih na poseben način umestili v prostor. Posebej izpostavljamo izvirna besedila Svetega pisma: hebrejsko Biblijo, devterokanonične knjige in novozavezna besedila. Med prevodi predstavljamo grške, aramejske, latinske, druge stare prevode, nekatere pomembnejše evropske prevode in nenazadnje slovenske prevode Svetega pisma. Slednji pričujejo o duhovnem bogastvu slovenskega naroda in njegovi kulturni zrelosti. Razstavljene izdaje Svetega pisma skupaj s pojasnjevalnimi besedili gledalca vabijo k premisleku o tem, kakšen velikanski izziv predstavlja posredovanje določenega duhovnega sporočila preko tisočletij in mu odpirajo Sveto pismo kot edinstveno versko in kulturno dragocenost.

Bogoslužni predmeti in knjige judovske, grškokatoliške in katoliške skupnosti ponazarjajo vez med Svetim pismom in bogoslužjem. Liturgijo sestavlja splet različnih dejavnikov, ki kot celota povsem uhajajo okvirom katere koli razstave, zato nanjo kot na pomemben vidik judovske in krščanskih veroizpovedi opozarjamo z bogoslužnimi predmeti. Ti so zanimivi po svoji obliki, imajo pogosto tudi umetniško vrednost, še posebej pa je zanimiva njihova bogata simbolika, ki nam približuje duhovni svet.



Podoba se je v dvatisočletni zgodovini oznanjanja evangelija izkazala kot pomembna spremljevalka besede. Vedno in povsod sicer ni bila sprejeta, na kar kažejo številni ikonoklazmi, ki so se pojavljali v različnih obdobjih in kulturah. Ti podobe niso nikoli dokončno pregnali, pogosto pa so prevetrili razumevanje in odnos do nje. Različne socialne in religiozne okoliščine so spodbujale tudi spremembe v likovni umetnosti, a zanimivo je, kako različno je ta proces potekal na Vzhodu in na Zahodu. Na Vzhodu se podoba zaradi pomena poustvarjanja ni bistveno spreminjala, medtem ko je na Zahodu doživljala nenehne slogovne in ikonografske preobrazbe. Umetniška dela slikarke Jane Vizjak in kiparja Eda Dolinarja, ki na razstavi pričujejo o izrazni moči podobe, nosijo v sebi dediščino te preteklosti in hkrati odražajo tudi današnji čas. Vsak s svojim medijem in individualno likovno govorico pristno podajata evangeljsko oznanilo, ob tem pa odpirata tudi prostor svoje lastne izkušnje duhovnosti, ki je pri obeh avtorjih izredno živa in izpovedna.

Likovna in literarna dela otrok in mladostnikov, ki so jih ti izdelali za poseben natečaj z naslovom Moč žive besede, odražajo prisotnost Božje besede med mladimi. Njihova dela kažejo svojevrstno likovno in literarno interpretacijo svetopisemskih besedil in dokazujejo, da Božje besede ni moč omejevati, saj v vsakem človeku v različnih obdobjih njegovega življenja rojeva nove in nove sadove.



Sveta beseda

»Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca, po Svetem duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,5).

Velike kulture so se rodile ob svetih knjigah. To so izbrane knjige, do katerih imajo ljudje poseben odnos, ker so zanje vir življenja, navdiha, smisla, simbolov, moči in skrivnostne notranje vezi s presežnim. Za svete knjige so bili ljudje pripravljeni dati vse in posvečali so jim znanje in čas, nekateri pa celo svoje življenje.

Sodobni človek se sprašuje, kakšna je vsebina teh knjig, da so tako cenjene. Ali v drugih knjigah ne najdemo lepših misli, bolj uglajenih besed in bolj izdelanih besedil? Nekdo je celo trdil, da bi mogel z interneta v enem dnevu sestaviti boljšo knjigo kot je Sveto pismo. Pa take knjige kljub vsemu gradivu, ki ga svetovni splet ponuja, še vedno nimamo, ker stvari vendarle niso tako preproste.

Sveto pismo je knjiga za vse ljudi, beremo pa jo zelo različno. Nekaterim je vir zanimivega leposlovnega branja, ki ponuja svojo estetsko in modrostno bogastvo; drugim pa je vir zgodovine in zgodovinskih podatkov. Nekaterim služi kot vir teoloških razmišljanj, mnogim pa je vir molitve, ki spreminja življenje. Kdo ga lahko uporabi tudi za uveljavljanje svojih idej z Božjo avtoriteto, saj je s Svetim pismom mogoče dokazovati vse. Dokazovati, a ne dokazati.

K. G. Jung je trdil, da ne moremo razumeti psihologije, če ne poznamo Svetega pisma. Kakšno vlogo ima torej Sveto pismo za človeka? Kako sveto besedilo vpliva na človeško dušo? Navajam nekaj možnih odgovorov.

Sveto pismo človeka povezuje s preteklostjo. Mnogi rodovi pred nami so – težkim razmeram, vojnim časom in drugim tegobam navkljub – v njem našli smisel življenja, odkrivali zadnji razlog upanja in modrost. Zgodovina je učiteljica življenja. Sveto pismo pripoveduje, da je Bog v zgodovini vedno prisoten, ker je zvest in ta zavest daje človeku novo razumevanje tako sebe kot sveta.

Sveto pismo prebuja čut za »tok« generacij, saj ne gre le za osebno življenje, ampak za generacije, za človeštvo, ki si išče pot. Ko posameznik išče smisel svojega življenja, se zazre v tok človeške reke, ki se odvija skozi čas. V tem pogledu doživlja sebe kot delček neizmerne človeške karavane skozi čas. To je velika kontemplacija.

Sveto pismo pa nas ne omejuje na preteklost, saj je živa beseda, ki v sodobnem bralcu prebuja življenje. Ob branju Svetega pisma se v človeku prebujajo notranje življenje, globoke želje, vrednote, pričakovanja, vera in zaupanje in nakazuje se smer poti. Mnogo ljudi ob prebiranju Svetega pisma najde svojo novo pot, novi smisel in novo življenjsko obzorje.

Gre pa za več, kot je samo človeška moč in vitalnost v človeku. Človek v sebi odkrije presežno – nekaj, kar ni on sam. V sebi odkrije Duha, ki ga odpira novemu razumevanju – vsej Resnici. Božja Ljubezen, ki jo odkrije v sebi, ga na nov način umesti v medosebne odnose.

Sveto pismo zato ni samo vir informacij – zgodovinskih, literarnih ali teološko-dogmatičnih – ampak je zrcalo za dušo, ki v Svetem pismu najde svoj obraz in svoj smisel. Sveto pismo zrcali resnico, ki je v človeku in tudi zato ga lahko imenujemo sveta knjiga.


mag. p. Janez Poljanšek DJ,
provincial Slovenske province Družbe Jezusove

V letu Svetega pisma – tik pred odprtjem razstave o Svetem pismu

Na kratko bom pokazal, kako se svetopisemska razstava pri sv. Jožefu umešča v jezuitsko tradicijo širjenja Božje besede v upanju, da bo razstava v letu Svetega pisma pripomogla k temu, da se bo Beseda še bolj naselila med nami.
Jezuiti so že od vsega začetka iskali načine, kako bi Sveto pismo približali ljudem. Najprej s pridiganjem in dajanjem duhovnih vaj, posebej pa so razvili tudi t. i. razlago Božje besede – lectiones sacrae.

Že pred letom 1485 je humanist Aurelio Brandolini, ko je pisal o bogoslužju coram papa v Sikstinski kapeli, z obžalovanjem ugotovil, da nekateri tamkajšnji pridigarji ne poznajo razlike med razlago Božje besede (lectio) in pridigo ali govorom (oratio). Prvi jezuiti so razliko dobro poznali, kakor kaže druga različica Ustanovne listine (1550), ki našteva razlago Božje besede kot posebno službo takoj za pridiganjem.

Jezuiti torej niso iznašli razlage Božje besede, pač pa so tovrstno službo razširjali. Povsod, kjer so oznanjevali, so tudi razlagali Božjo besedo in vsaj ponekod so jih začeli posnemati tudi drugi. Kakor pravijo sami, so se njihove razlage razlikovale od drugih po tem, da so bile usmerjene v pobožno življenje. Razlage niso bile golo prenašanje gradiva iz univerzitetnih predavalnic, pač pa so jezuiti gradivo prilagodili problemom in potrebam navadnih ljudi. Na splošno so jih pripravljali za laike v cerkvah, jasno pa jih moramo ločiti od predavanj o svetopisemskih knjigah za univerzitetne študente, po katerih je bil v svojem času najbolj znan Luter.

Ne glede na spodbujevalno prvino, ki so jo gojili jezuiti, so dobro vedeli, da se razlaga od pridige razlikuje po tem, da je njen prvi namen ljudi poučiti. Na bolj izrazito poučni značaj razlage kaže tudi dejstvo, da so poslušalci včasih prinesli s seboj pisalne potrebščine, da so si lahko zapisali, kar so slišali. Maloštevilnih še ohranjenih sklopov razlag, ki so jih pripravljali jezuiti iz tega obdobja, niso zapisali avtorji sami, temveč ljudje, ki so jih poslušali.

V jezuitski teoriji in praksi so bile še druge razlike med razlago in pridigo. Razlage so pripravljali v tematskih sklopih in kadar so razlagali Sveto pismo, tema pa ni bila odvisna od pri bogoslužju prebranih odlomkov. Razlika, ki se je kazala tudi na zunaj, je bila v tem, da je razlagalec sedel na klopi ali na stolu v cerkveni ladji na isti ravni s poslušalci, razen če je bila množica tako velika, da je moral na prižnico. Razlagalec, ki ni bil v liturgičnem oblačilu, je govoril v preprostejšem in bolj jedrnatem slogu, vendar v »lepem in všečnem«. Jezuiti so razlago tako kot svoje pridige včasih na sredini prekinili in dali poslušalcem kratek odmor.

Na splošno naj bi razlage obravnavale katero izmed svetopisemskih knjig ali kakšen poseben odlomek, na primer Govor na gori, vendar pa so včasih razlagali tudi »krščanski nauk«, se pravi teme iz katekizma, in pogosto »primere vesti« – oboje je tako pomembno, da bi lahko govorili celo o dveh posebnih zvrsteh. Razlage so tu in tam obravnavale tudi splošne teme, kot so molitev, prenašanje trpljenja, evharistija ali Kristusovo življenje. Vendar pa so jezuiti, kadar so govorili o »razlagi«, imeli v mislih razlago Svetega pisma.

Tudi če so bile »razlage Božje besede« znane in v navadi že prej, preden so jih prevzeli jezuiti, so z njimi postale privlačnejše in so se močno razširile, saj so jim jezuiti posvečali neizmerno veliko časa in moči. Bile so bistveni del jezuitske pastoralne samopodobe. Ker so se doslej zelo malo proučevale, jih je težko oceniti, najbrž pa ne bomo naredili velike napake, če rečemo, da so med prvimi poskusi sistematičnega in množičnega »izobraževanja odraslih«.


msgr. dr. Jurij Bizjak,
koprski pomožni škof in predsednik Izvršnega odbora za pripravo leta Svetega pisma pri SŠK

Leto Svetega pisma

Pogumno jadramo skozi leto Svetega pisma in vsem so dobro znane tri glavne prireditve, ki bodo odločilno obogatile našo pot – svetovni simpozij, biblični festival ter vseslovenska biblična razstava.

Hkrati s pospešenimi pripravami na omenjene tri velike dogodke po vsej deželi poteka tudi cela vrsta manj vidnih dejavnosti, ki preko župnij in krajevnih skupnosti dosegajo najširši krog ljudi in jih vse od začetka leta uspešno vpeljujejo v lažje in globlje razumevanje svetih besedil.

Najprej z veseljem omenim številna predavanja o Svetem pismu, ki se vrstijo po župnijah in krajevnih skupnostih. Sam sem predaval že velikokrat in lahko rečem, da sem vedno prijetno presenečen ne samo nad številčno udeležbo, temveč tudi nad visoko stopnjo razumevanja, ki jo nakazujejo vprašanja po predavanjih. Opazen je tudi izjemen odziv na predavanje o Judih, kristjanih in muslimanih ter odziv na predavanje o vprašanju nasilja v Svetem pismu.

Kot drugo naj omenim številne biblične skupine, ki se po župnijah v tem letu ustanavljajo na novo ali pa se oživljajo in krepijo. Svetopisemski odlomki nudijo nadvse ugoden senčnik in dežnik, ob katerem se skupina med seboj poveže in v njihovi senci in njihovem zavetju razrešuje zasebna in javna vprašanja.

Po številnih cerkvah so nadvse iznajdljivo pripravili raznovrstna obeležja, ki verne in manj verne obiskovalce spominjajo na resnico, da je po svetih knjigah na poseben način Gospod navzoč med nami in nas s svojo besedo vabi k pogovoru.

Po mnogih župnijah so letos izdelali nekakšno skrinjo zaveze in vanjo položili Sveto pismo. Skrinja tako roma po župniji od hiše do hiše, v vsaki hiši pa se okrog nje zbira cela družina in bere iz zakladnice Stare in Nove zaveze.

Po nekaterih župnijah vsaka hiša prepiše evangelij naslednje nedelje, ki se nato pri maši prebere iz rokopisa. Tako nastajajo celi rokopisni lekcionarji ali pa celo rokopisni zvitki, če jih vežejo v obliko traku.

Zelo priljubljene in dobro obiskane so uprizoritve svetopisemskih dogodkov bodisi da so pripravljene po predhodnem besedilu in izdelanih oblačilih bodisi da se nastopajočim pove samo dogodek, ki naj ga uprizorijo, in se vse prepusti njihovi iznajdljivosti in spretnosti.

Zlasti za otroke so vabljive in zgovorne lutkovne uprizoritve svetopisemskih dogodkov. Marsikje lutke tudi sami izdelujejo in se tako mimogrede vživljajo v svetopisemske osebnosti in dogodke.

Iz starih časov so znana imena ljudi, ki so znali Sveto pismo na pamet. Ponekod pa tudi letos prirejajo svetopisemske večere, na katerih recitirajo na pamet odlomke iz svetih knjig. Saj so številni odlomki tudi izjemne književne umetnine in vredni našega spomina.
Zlasti med mladimi so priljubljena tekmovanja v poznavanju Svetega pisma. Nastalo je veliko vprašalnikov, po katerih se različne skupine mladih pripravljajo za boj in se nato pomerijo v poznavanju svetopisemskih besedil in vsebine.

Tisti ki se ponašajo z risarskimi in kiparskimi veščinami, se udeležujejo delavnic, na katerih upodabljajo svetopisemske osebe in dogodke. Sveto besedilo je od nekdaj velikanska zakladnica prizorov za slikarje in kiparje.

Končno naj omenim še številne duhovne vaje in obnove za različne skupine. Voditelji letos navdih črpajo iz svetih besedil.



Škofovska sinoda – Rim 2008

Leto Svetega pisma se lepo pridružuje še drugemu velikemu bibličnemu dogajanju v sedanjem svetu – pripravam na škofovsko sinodo. Sveti oče Benedikt XVI. je 6. oktobra 2006 naznanil XII. škofovsko sinodo z naslovom Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve, ki bo imela glavno zasedanje med 5. in 26. oktobrom 2008.

Generalni tajnik sinode, nadškof Nikola Eterović, naslovni škof mesta Siska, je 23. aprila 2007 poslal »lineamenta«, to je osnutek sinode. Gradivo vsebuje obsežen vprašalnik o vlogi in uporabi Svetega pisma v delnih Cerkvah in o možnostih, ki jih je treba še izkoristiti. Osnutek je razdeljen na tri poglavja. Prvo nosi naslov: Razodetje, Božja beseda, Cerkev, drugo Božja beseda v življenju Cerkve in tretje Božja beseda v poslanstvu Cerkve. Ob koncu vsakega poglavja je šest sklopov vprašanj, ki se glede na vsebino poglavja nanašajo na razmere in potrebe v krajevnih Cerkvah.

Svet generalnega tajništva sinode bo na osnovi gradiva, ki se bo zbralo z vprašalnikom, pripravil »instrumentum laboris«, to je delovno gradivo za glavno zasedanje sinode.

Predlog za takšen naslov in vsebino sinode je bil podan na simpoziju, ki ga je septembra 2005, ob 40. obletnici izida konstitucije o Božjem razodetju pripravilo Italijansko biblično gibanje (Federazione Biblica Italiana).


msgr. dr. Rudi Koncilija,
voditelj Slovenskega bibličnega gibanja

Slovensko biblično gibanje
in leto Svetega pisma 2007

Januarja 2007 je Slovensko biblično gibanje (SBG) vsem župnijam razposlalo plakat, ki naj visi vse leto Svetega pisma z geslom To vam oznanjamo: Besedo življenja (1 Jn 1,1). Sledi Miza Božje besede z risbo odprtega Svetega pisma. Na levi strani je kopija originala prvega v slovenski jezik prevedenega stavka iz Svetega pisma pred 1000 leti, na desni strani pa njegov prevod v današnjo slovenščino. Zraven je evharistična miza z risbo hostije in keliha ter s citatom iz Konstitucije o Božjem razodetju o enakem spoštovanju obeh miz v Cerkvi.

Pripravo na leto Svetega pisma naj bi zaznamoval trud za ustanavljanje novih bibličnih skupin v ožjem smislu. Iz vse Slovenije prihajajo novice o ustanavljanju novih skupin. Podatke o povečanju števila bibličnih skupin v Sloveniji nad dosedanjih 119 bo dala cerkvena statistika, ko bo narejena. V pomoč pri nastajanju novih skupin je revija Božja beseda danes v nadaljevanjih objavljala daljši članek Delo s Svetim pismom v skupinah avtorja mag. Klausa Einspielerja, ki dela s Svetim pismom v celovški škofiji. Članek spodbuja duhovnike in laike iz tistih župnij, ki so še brez biblične skupine, da bi jo ustanovili oziroma že ustanovljeno dobro vodili.

Tečaji voditeljev bibličnih skupin so bili izpeljani v okviru katehetskega tečaja po vseh škofijah februarja 2007.

Uspešen način ustanavljanja novih bibličnih skupin in poživljanja že obstoječih je že vrsto let tudi svetopisemski teden v župniji, ki obsega svetopisemsko razstavo in več svetopisemskih večerov. V večjih župnijah je bilo tudi po 100 udeležencev vsak večer. Vse večere je navzoč domači duhovnik, ki ob koncu tedna postane voditelj nove biblične skupine, ponekod pa duhovnik vodstvo preda usposobljenemu laiku. Ob biblični razstavi imajo kateheti ves teden verouk za vse skupine.

Svetopisemska razstava SBG gre te mesece skoraj brez prekinitve iz župnije v župnijo.

Župnije naj bi skušale dati tudi vsem že obstoječim nebibličnim skupinam biblično dimenzijo, tako da bi vse skupine postale biblične v širšem smislu. Pobudo za to daje po vsem svetu svetovna Katoliška biblična federacija z načelom, naj vsa pastorala v širšem smislu postane biblična.

Od začetka krščanstva je biblična vsaka nedeljska sveta maša. Nedeljska maša naj zato v letu Svetega pisma postane »prvovrstna biblična skupina«, saj je bogoslužje Božje besede enakovredno evharističnemu bogoslužju.

S ciljem, da se bo Božja beseda dotaknila duš, navzočih pri sveti maši, si je treba v župniji zagotoviti dobre bralce, ki ne bodo samo zmožni brati brez napake, ampak bodo zmožni brati tako, da se bo čutilo, da berejo iz notranjosti osebnega stika z Bogom. Kaj praktično narediti? S strani škofijskih pastoralnih služb naj prihajajo nadaljnje pobude za ustanavljanje skupin bralcev. Duhovna gibanja naj ne bi ob nedeljah vabila svoje člane na svoje prireditve izven njihovih župnij, ampak jih vzgajala k temu, da bi v svoji župniji prevzeli službo bralca. Zlasti gibanja, ki se posebej posvečajo Svetemu pismu, naj bi čutila pomoč domačim župnijam kot svojo posebno poklicanost.

Tudi ministranti naj postanejo biblična skupina. Zanje bi kazalo organizirati poseben biblični tečaj za njihov ministrantski verouk ali pa celo Katoliški dopisni svetopisemski tečaj.

Župnije naj bi v letu Svetega pisma pospeševale pripravo na nedeljsko sveto mašo v domači družini. En večer v tednu, morda v petek ali soboto, naj bi pri večerni molitvi prebrali nedeljski berili in evangelij, premišljevali, katera misel se je posameznika v duši dotaknila, in se o tem tudi pogovorili. Potem bodo v nedeljo pri sveti maši veliko bolj pozorno poslušali iste tekste in tudi pridigo.

Pridiganje naj bi v letu Svetega pisma postalo bolj biblično. To ne sme pomeniti kakšne suhoparne znanstvene eksegeze, ampak uresničevanje načela Sveto pismo razlaga življenje in življenje razlaga Sveto pismo.

Sveto pismo je potrebno približati že mladim, in sicer po dveh poteh – v družini in pri verouku.
V družini naj bo Sveto pismo položeno na dostojnem kraju, npr. pod križem. Vse naše delo za pospeševanje duhovnega branja Svetega pisma naj bi zasledovalo cilj, ljudem pomagati, da bodo vsak dan brali Sveto pismo in ga uporabljali za osebno molitev in premišljevanje ter meditacijo, pa tudi pri družinski molitvi. Katoliški dopisni svetopisemski tečaj se je izkazal za uspešnega. Brez reklame se nanj prijavljajo novi interesenti, njihovo število pa se je te mesece precej dvignilo.
Vrsta župnij izbira biblično tematiko tudi pri verskoizobraževalnih prireditvah v župniji. V ta namen je na voljo tudi posebna ponudba predavanj s svetopisemsko tematiko. Predavanja obsegajo 130 tem in jo imajo vsi župnijski uradi v Sloveniji v rokah že od septembra.

»Pošlji torej, Gospod, lakoto in žejo po svoji zapisani besedi (prim. Am 8,11), da novi prevod ne bo le na policah naših domačih knjižnic …,« je zapisano v spremni besedi Standardnega prevoda Svetega pisma. V nadaljevanju je predstavljeno, kolikšen odmev na to prošnjo je opaziti na področju bibličnih skupin v ljubljanski nadškofiji. V nadškofiji Ljubljana ima po podatkih iz Katehetske statistike 2005/2006 biblično skupino četrtina župnij (58), preostale tri četrtine pa je še nimajo. Med dekanijami je na tem področju precejšnja razlika.


VEČ