V Mestnem muzeju Ljubljana so sredi novembra odprli razstavo Knjiga. Znanje. Razum: Od protestantizma do razsvetljenstva (1500–1800), na kateri predstavljajo dosežke, burne družbene spremembe in pomembne osebnosti, ki so oblikovale Ljubljano in družbo v teh stoletjih. Med njimi niso le domačini, temveč tudi prišleki.

Med osrednjimi osebnostmi naj omenimo protestanta Adama Bohoriča in njegovo prvo slovensko slovnico, utemeljitelja slovenske znanstvene medicine dr. Marka Gerbca, prvo prednico uršulinskega samostana mater Eleonoro, ki je skupaj z naprednimi ljubljanskimi meščani ustanovila šolo za meščanska dekleta, očeta Marka Pohlina, avtorja prve znanstvene slovnice slovenskega jezika, Kranjske gramatike, razsvetljenca barona Žigo Zoisa in vsestranskega Valentina Vodnika.

V ospredju je znanje in delovanje elite, predstavili pa so tudi prepad med elito in večinskim prebivalstvom ter verske boje v 16. stoletju. Plemstvo je v 18. stoletju sprejelo ideje razsvetljenstva in spodbujalo znanje in kulturo, predvsem pa so želeli pomagati »neukemu« prebivalstvu. Slovenski razsvetljenci so se zbirali okrog barona Žige Zoisa, katerega 200 let smrti (istega leta, 1819, je umrl tudi Valentin Vodnik) mineva letos.

Obdobje zgodnjega novega veka je zapustilo prepoznavno arhitekturno baročno podobo. Kot pravi vodja projekta in avtorica razstave, dr. Irena Žmuc, je to bil čas velikih družbenih in socialnih sprememb, prvih tiskanih knjig v slovenščini, uvedbe organiziranega šolanja in rojstva znanosti. »Ljubljana zgodnjega novega veka ni bila ne majhno in ne zatohlo provincialno mesto. Prav nasprotno: bogat kulturni in duhovni razvoj je mestu že v 16. stoletju prinesel središčno vlogo na Kranjskem.«

Edward Brown iz Norwicha na Angleškem 1673 jo je opisal kot mesto z lepimi cerkvami, gradom in reko Ljubljanico. 100 let prej pa jo je Primož Trubar pa jo je s slovensko protestantsko cerkvijo s sedežem v Ljubljani postavil za središče Kranjske in »lubih Slovencev«.

Na razstavi je okrog 5000 predmetov, med njimi je kar 22 izvirnikov, npr. prva slovenska slovnica Adama Bohoriča in prvi slovenski štirijezični slovar Hieronima Megiserja, predstavljena pa bo tudi knjiga popotnika z britanskega otočja Edwarda Browneja. Triinpetdeset tiskanih slovenskih knjig in znanje, ki so ga razvijali v jezuitskem kolegiju ter prevzem razsvetljenskih idej tudi Ljubljano z dejanji, dogodki in posamezniki umeščajo na zemljevid Evrope.

Večino razstavljenih predmetov z razstave hrani Mestni muzej Ljubljana, veliko jih bo javnosti predstavljenih prvič, nekaj so jih prav za to razstavo tudi na novo odkupili. Nekatere so si med drugim izposodili iz Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice ter Nadškofijskega arhiva Ljubljana.

Razstavo, ki bo na ogled do konca avgusta, bo pospremil tudi katalog Mojca Ferle s fotografijami razstavljenih predmetov ter številna vodenja, predavanja in delavnice. Najmlajši bodo v tiskarni za otroke spoznali, kako so v novem veku nastajale knjige. Preizkusili se bodo lahko v pripravi papirja za tisk, šivanju hrbtišča knjig, sestavljanju besedila s svinčenimi črkami in tiskanju s tiskarsko stiskalnico, oblikovano po Gutenbergovem originalu

Razstava bo na ogled do konca avgusta.

Vir: Mestni muzej Ljubljana, STA