Sodni postopek proti 29-letnemu duhovniku Gabrieleju Martinelliju in 71-letnemu nekdanjemu rektorju Enricu Radiceju zaradi domnevnih zlorab v malem semenišču je trajal skoraj leto dni, končal pa naj bi se v začetku letošnjega oktobra. Kot poroča Radio Vatikan, je predsednik vatikanskega sodišča, Giuseppe Pignatone, zadovoljen z vsemi dosedanjimi prispevki in meni, da se sodišče zdaj lahko odloči. Zadnja obravnava je bila namenjena končnima govoroma Martinellijeve odvetnice Rite Claudie Baffioni in Emanuele Bellardini, odvetnice Ustanove Don Folci iz škofije Como, ki upravlja omenjeno malo semenišče.

Verodostojnih dokazov ni, kaznivega dejanja ni bilo

Odvetnici sta po posameznih točkah zavrnili vse obtožbe proti Martinelliju in Radiceju, za katera se zahteva šest oziroma štiri leta zapora. Po mnenju obeh odvetnic doslej ni bilo na voljo nobenega verodostojnega dokaza, besede prič pa jasno kažejo, da so domneve o kaznivem dejanju povsem neutemeljene.

Ta sodni postopek se sploh ne bi smel začeti.

Po mnenju Baffionijeve se ta sodni postopek zaradi postopkovne napake sploh ne bi smel začeti, zato odvetnica zahteva oprostilno sodbo v celoti in popolno zavrnitev vseh odškodninskih zahtev tožnika. Tudi odvetnica Emanuela Bellardini je vložila zahtevo za oprostilno sodbo v celoti za oba obtoženca in prav tako popolnoma zavrnila vse odškodninske zahtevke tožnika. Znova je poudarila, da »kaznivega dejanja ni bilo«. V sklepnem nagovoru je izpostavila starostno razliko med Martinellijem in tožnikom L.G.: »Sedem mesecev in 9 dni ... Nismo pred zlorabo – če je do zlorabe prišlo – med odraslo osebo, duhovnikom, semeniščnikom in mladoletnikom.«

Nejasne točke

Po besedah odvetnice naj bi bile vprašljive tudi tožnikove izjave glede prostora in časa zlorab: po njegovih besedah naj bi se dogajale v skupni sobi okoli 23. ure in 30 minut, devet mesecev dvakrat ali trikrat tedensko, trajale naj bi šest let. Kot je poudarila, je nekoliko nenavadno, da bi tožnik ves ta čas tiho in brez upiranja trpel takšno nasilje. Prav tako je nenavadno, da so se nekatera dejanja po izjavah domnevne žrtve zgodila v prazni sobi, v tako imenovani »lekarni«, za katero se je izkazalo, da je bila od leta 2008 do 2011 zasedena.

Po besedah odvetnice je »težko verjeti, da bi se nekdo odpovedal svoji telesni nedotakljivosti zato, da bi ministriral pri maši, tudi če pri papeževi, ali iz strahu, da bi ga poslali domov. Poleg tega govorimo o času po letu 2000, o fantih, ki so uporabljali mobilne telefone, pošiljali so videoposnetke, niso bili tako krhki in nesposobni, da bi zato, da bi ministrirali pri maši, dopustili, da bi jih šest let trikrat tedensko zlorabljali. Objektivno je to težko verjeti.«

V petih letih nihče ni ničesar videl ali slišal o zlorabah, vsi so izvedeli novice le od tretje osebe.

Kamil, »deus ex machina«

Bellardinijeva je spregovorila tudi o Kamilu Jarzembowskemu, nekdanjem poljskem gojencu, ki je doslej edini očividec domnevnih zlorab. Kamil je protagonist televizijskih prispevkov o malem semenišču, ki je 8. aprila 2021 Ustanovi Don Folci izrekel zahtevo po odškodnini »za vse, kar je trpel v malem semenišču.« Po besedah odvetnice je on »deus ex machina« celotnega postopka, saj v petih letih nihče ni ničesar videl ali slišal o zlorabah, temveč so vsi izvedeli novice le od Jarzembowskega.

Vse je bilo majavo že od začetka.

Lažna pripoved za knjige in televizijo

Baffionijeva je v svojem govoru izhajala iz »lažnega pripovedovanja« glede primera malega semenišča sv. Pija X. na podlagi televizijskih poročil in knjig (»ki so šle v promet samo zato, ker so povezane z Vatikanom«), v katerih so bili obtoženi odrasli, duhovniki, semeniščniki in otroci, govorilo pa se je o dejanskih in ne domnevnih zlorabah. Ko je resnica postopoma začela prihajati na dan, je bil omajan glavni dokaz: ni šlo več za odraslega in otroka in ne za duhovnika in semeniščnika. Po besedah odvetnice »je bilo vse majavo že od začetka«. Pod vprašaj je postavila tudi drugo »izkrivljeno podobo«, saj je tožnik L.G. opisan kot »razrvan«, medtem ko je Martinelli tisti, ki je resnično trpel zaradi celotne zgodbe. »L.G. dela v letalski družbi, živi v Dubaju, fotografije na družbenih omrežjih kažejo, da je nasmejan in pozoren na svojo postavo«. Martinelli pa je »občutil hude posledice. Ni pošast; če je kdo, ki se počuti slabo, je to on.«