Javno zdravstvo pomeni možnost bolnika, da svobodno izbere zdravnika, pri čemer mu zavarovalnica krije stroške zdravljenja. V Sloveniji bolniki te možnosti nimajo, saj ZZZS financira zdravljenje le v ustanovah v državni lasti ter pri redkih koncesionarjih, ki so izbrani po netransparentnih in dvomljivih kriterijih. To se razlikuje od evropskih javnih zdravstvenih sistemov, kjer delujejo tako javni kot zasebni izvajalci in bolniki v primerjavi z nami, imajo možnost izbire.

Vlada se odmika od sprememb v zdravstvu

Vlada RS je pred letom dni z interventnim zakonom želela izboljšati dostopnosti do zdravljenja. V 15. členu zakona je bilo določeno, da bodo imeli bolniki pod določenimi pogoji možnost opraviti zdravljenje pri kateremkoli zdravniku v Sloveniji. S tem korakom je bila začrtana simbolna smer prave definicije javnega slovenskega zdravstva. V primeru, da bi vlada nadaljevala v tej smeri in izkoristila vse potenciale slovenskega zdravstvenega sistema, bi postopoma izboljšala dostopnost do zdravnikov ter zmanjšala čakalne vrste, menijo.

Z novelo in preoblikovanjem interventnega zakona ter ukinitvijo 15. člena se Vlada RS po šestih mesecih vrača na ustaljeno pot delovanja državnega zdravstva, kot smo ga poznali v zadnjih 70-ih letih.

Za zgled si vzemimo evropske države 

Na zdravstvo.si razlagajo, da so zasebniki v evropskih državah vključeni v javni zdravstveni sistem s ciljem, da bolniki pridejo do pravočasne in kvalitetno opravljene storitve. Poleg tega si lahko vsak zdravnik svobodno izbere obliko dela. Tako lahko zdravniki v evropskih državah delajo v državnih in zasebnih ustanovah. 

Prav tako zasebne in državne bolnišnice v EU poslujejo pod enakimi pogoji, kar pomeni, da zdravstvena zavarovalnica v evropskem javnem zdravstvu plača enotno ceno za zdravljenje. Zasebnik ali javna bolnica pa prejmeta enako plačilo za opravljeno storitev. Enako velja za zdravljenje najtežjih bolnikov, ki jih obravnavajo tako javne kot zasebne bolnišnice, pri čemer zavarovalnica izvajalcem in bolnikom povrne stroške zdravljenja. »V Sloveniji pa namesto, da bi se učili od zdravstvenih zavodov v evropskem prostoru, vodilni obtožujejo zasebnike, da izbirajo bolnike, ki jim prinašajo donosno plačane storitve. Obtožujejo jih celo, da so pokvarjeni pridobitniki in egoistični pohlepneži,«  navaja zdravstvo.si. 

»Pot državnega zdravstva je pot v amerikanizacijo« 

Na zdravstvo.si pozivajo vse državljane naj bodo pozorni na laži apologetov in kreatorjev državnega zdravstva, predvsem dr. Dušana Kebra. 

»Odmik od reform, ki vzpostavljajo vsem dostopno javno zdravstvo po vzoru evropskih držav, pomeni nadaljnjo privatizacijo zdravstva v Sloveniji in posledično vse večje razslojevanje prebivalstva. Cilj vladajoče politike je stroga ločitev med državnim in privatnim zdravstvom. Takšna stroga ločitev je ključna značilnost ameriškega zdravstvenega sistema, ne velja pa za sodobne evropske sisteme, kjer sta oba sistema prepletena,« pojasnjujejo na zdravstvo.si. 

Zasebni zdravniki še vedno le za premožnejše

Problem, ki ga navajajo, je, da premožnejši državljani, ki pri javnih izvajalcih niso zadovoljni, pomoč iščejo pri zasebnih izvajalcih. Tem iskalcem zdravstvenih storitev sledijo zavarovalnice. Pojav zavarovalniške ponudbe za hitrejši dostop do specialistov je zgolj predhodnik zasebnega sistema zavarovanja, ki po tihem nastaja v Sloveniji in si ga bodo lahko privoščili le premožnejši državljani. Pojava vzporednega privatnega zavarovanja in privatne zdravstvene dejavnosti pa politika ne more preprečiti, saj je svobodna podjetniška pobuda temeljna ustavna pravica, ne samo v Sloveniji, ampak v vseh državah EU.

Posledica, ki jo to prinaša, je, da bodo zasebni zdravniki in zavarovalnice še naprej dostopne samo premožnejšim, kar pomeni dodatno razslojevanje slovenske družbe oziroma še večjo delitev na bogate in revne.