Razpoke, padanje kamnov in ometa
Razpoke, padanje kamnov in ometa
Na zunanjosti župnijske cerkve sv. Marije Vnebovzete v Kapelah pri Brežicah je popokala fasada, v njeni notranjosti pa je tresenje tal razpokalo omet, nekaj ga je padlo tudi na tla. FOTO: Franci Vranetič
Potresi 28. in 29. decembra na Hrvaškem ter popotresni sunki so povzročili škodo tudi na cerkvah po Sloveniji.
Škodo zlasti opažajo na cerkvenih stavbah v številnih obmejnih župnijah novomeške in celjske škofije, celo mariborske nadškofije. Poročila o škodi še zbirajo, zato bo več znano v prihodnje. Pri večini doslej opaženih primerov je šlo za povečanje ali nastanek razpok na ometu, zidovih in zlasti stropih.
Diakon Jakob Piletič iz tiskovnega urada novomeške škofije poroča, da bodo o statiki stavb in večji škodi več vedeli že v roku enega meseca. Na stolnici v Novem mestu so opazili odpadanje beleža in udor podpornega zidu pod stolnico (padlo je 30 kamnov), poškodovani so zidovi škofijske stavbe.
Včeraj smo spet čutili potres v tudi v Novem mestu. Takole pa se potres v Petrinji pozna tudi na zidu ob novomeški stolnici. Potrebna bo sanacija...
Objavil/a Stolna župnija Novo mesto dne Četrtek, 07. januar 2021
Razpoke ali odpadanje ometa so ugotovili na cerkvah v Leskovcu pri Krškem (v ladji župnijske cerkve Žalostne Matere Božje, ki ni statično ogrožena), v Raki (na podružnicah sv. Neže in sv. Lenarta), v Šentjerneju (sv. Jernej), Bučki (sv. Matija in sv. Jurij, kjer so razpoke tudi na zvoniku), v Škocjanu (sv. Tomaž, sv. Nikolaj, Marijino obiskanje in sv. Jakob s poškodbami na zvoniku ter v romarski cerkvi na Stopnem, kjer so odpadli strešniki in je izpadlo kamenje iz zidu), v Dolenji Straži (Marija Vnebovzeta, župnija Prečna). V Kostanjevici na Krki v 800 let stari župnijski cerkvi sv. Jakoba, katere notranjost so pred sedmimi leti obnovili, je s stropa ladje odpadlo precej ometa, razpoke so na stropu in ob stiku s steno ter v shrambi nad zakristijo. Še več škode beležijo v podružnici sv. Miklavža, kjer je veliko razpok na stropu, stenah in nad zunanjimi vrati.
Na območju celjske škofije je bila med drugimi poškodovana župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete v Kapelah pri Brežicah. Na zunanjosti cerkve je popokala fasada, v njeni notranjosti pa je tresenje tal razpokalo omet, nekaj ga je padlo tudi na tla. Na Bizeljskem je bilo na cerkvi sv. Lovrenca poškodovano ostrešje, razpokal je omet, napočene so stene, poškodovan je tudi dimnik. Večje poškodbe so nastale na cerkvi sv. Vida v Kostanjeku, kjer je med drugim del zvonika padel na ladjo cerkve.
Večje poškodbe so nastale na cerkvi sv. Vida v Kostanjeku, kjer je med drugim del zvonika padel na ladjo cerkve. FOTO: Franci Vranetič
Posledice so občutili tudi po mariborski nadškofiji, kjer je med drugim potres poškodoval baročno romarsko cerkev Svete Trojice pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah iz leta 1636. Povzročil je pokanje sten in padanje ometa.
Po podatkih sistema za poročanje o intervencijah in nesrečah (SPIN) je največ poškodb objektov na širšem območju Celja, Novega mesta, Ptuja, Maribora, Murske Sobote in Trbovelj. Več podatkov bo na voljo in objavljenih v prihodnje.
_ _ _
SORODNE VSEBINE:
Močan potres blizu hrvaške Petrinje
Za pomoč ob potresu v Petrinji zbranih že 110.400 evrov
Zbiranje materialne pomoči za prizadete ob potresu
Slovenska karitas zbira sredstva za pomoč ob potresu
