Za akademskega slikarja Jošta Snoja je iskanje presežnega temeljno poslanstvo umetnosti. Ta svoj credo je že izrazil v svoji diplomski nalogi na ljubljanski likovni akademiji in ga nikoli ni opustil, samo poglabljal ga je. Tako je hotel sprva preko odtenkov pastelnih barv prehajati v sublimnost. To je pokazal tudi tako, da se je oddaljeval od figurativnega slikanja in želel s stiliziranimi podobami stopiti v presežno onkrajnost.

Pričujoča razstava pa predstavlja obrat v njegovem umetniškem ustvarjanju, saj se je odločil za močne, izrazite barve. Odločilen je bil zanj študij pri patru Marku Rupniku v Rimu, kjer je doumel, da krščanski umetniki niso samo tisti, ki zapuščajo zemeljsko stvarnost in gredo svetlobi naproti, ampak predvsem ti, ki se ne boje ne telesa in ne zemlje, ampak se sklanjajo k njima. Prav izrazite barve umetniku omogočajo nov stik med nebom in zemljo, med svetlobo in senco ter dopuščajo, da ustvarjalec zazna navzočnost presežnega tudi v »mesu in krvi«. Ta...