Razmisleki Metke Klevišar, ki razsvetljujejo dušo

Metka Klevišar, upokojena zdravnica in publicistka, svoja pronicljiva razmišljanja o medčloveških odnosih, življenju in minevanju že dolga leta objavlja v knjigah in periodičnem tisku. S svojimi pronicljivimi razmišljanji o medčloveških odnosih, življenju in minevanju že dolga leta navdihuje.

Tik pred pandemijo novega koronavirusa je svoje kratke zapise začela objavljati tudi na družbenem omrežju. Svoj prvi zapis je na Facebooku objavila septembra 2019. Krog njenih bralcev in sledilcev se je hitro razširil, njene objave so dosegle velik odmev.

Številni komentarji in drugi odzivi pogosto vodijo v živahno spletno razpravo, ki avtorico navdihuje za raziskovanje novih tem in stališč.

V digitalnem vesolju svetovnega spleta pa noben človek ni otok in tudi na družbenih omrežjih nihče ni osamljen planet. Ob zapisih Metke Klevišar se naši vzporedni svetovi dotikajo. Utrinki pa v ritmu letnih časov razsvetljujejo dušo, pomirjajo, zdravijo in tolažijo.


Izbor 160 zapisov iz prelistane knjige obrazov

Utrinki zdaj tudi v knjigi Utrinki vzporednih svetov (Celjska Mohorjeva družba) v ritmu letnih časov razsvetljujejo dušo, pomirjajo, zdravijo in tolažijo. Izbor 160 zapisov iz prelistane knjige obrazov sledi ritmu časov in življenjskih okoliščin, v katerih se prej ali slej znajdemo vsi.

Poletje je v znamenju zapisov ali razpoloženj, ko imamo ves svet v dlaneh. Tudi v aktivni dobi, ko lovimo ravnotežje med družino in kariero, se je tu in tam namreč dobro ustaviti in svoj svet prevrednotiti.

Ko naš svet poboža prvi dotik večera, se moramo soočiti z omejitvami, izpuščanji in težavami, ki jih prinese jesen življenja. Zima je simbolno čas odhajanja in umiranja. Ko skozi dlani zaveje mraz, se moramo morda soočiti s težko boleznijo, najti besede žalujočemu ali ponovno osmisliti življenje.

Utrinki vzporednih svetov izzvenijo vedro in optimistično. Ker na pomlad vedno znova med brsti zazveni harmonija upanja. Avtorica za vsak čas in vsako priložnost najde pravo besedo. V njej se bodo našle vse generacije, še posebej pa tisti z veliko izkušnjami in preizkušnjami.


Metka Klevišar Foto: Ksenja Hočevar


V tedniku Družina že triindvajseto leto redno objavlja kratke zgodbe

»Tako kot že tolikokrat dotlej sem se tudi tistega dne, 10. septembra 2019, podala v nekaj, česar nisem poznala in si tudi nisem predstavljala, kaj bo iz tega nastalo. Z rednim objavljanjem svojih vsebin sem sicer imela izkušnje,« je zapisala v knjigi.

V tedniku Družina je že triindvajseto leto redno objavljala različne kratke zgodbe. Najprej je rubrika nosila naslov Čisto vsakdanje stvari, nato Pogled z vozička in zdaj že dolga leta Iz življenja. »Tudi to moje sodelovanje z Družino se je začelo brez velikih načrtov.

V resnici sem dvomila, da bom imela dovolj snovi za celo leto. A sem zaradi te svoje obveznosti začela skrbneje opazovati življenje okrog sebe in drobne tematike, o kateri je bilo vredno pisati, mi ni nikoli manjkalo.

Ta izkušnja je botrovala temu, da sem privolila v redno objavljanje na družbenem omrežju Facebook. In tako se je od tistega prvega zapisa nabralo za več kot eno knjigo gradiva.«


To je bila zame velika šola življenja

»V zadnjem času sem nekajkrat komunicirala tudi po Zoomu in bilo mi je prav všeč. Verjetno bom to možnost še uporabljala. A pogovori v živo so bili vedno pomemben del mojega življenja. Več kot poldrugo desetletje sem ogromno predavala po vsej Sloveniji in obiskala veliko različnih krajev.

Ob vsaki taki priložnosti smo se z ljudmi ob koncu še pogovarjali in mnogih srečanj se spominjam še danes. To je bila zame velika šola življenja. Ljudje so spregovorili o svojih stiskah, predvsem o bolezni, umiranju in žalovanju.«


Anselm Grün: Duhovna lekarna

Vsakdo od nas ima v sebi tako strah kot zaupanje, tako ljubezen kot agresijo, tako disciplino kot razpuščenost, tako sveto kot posvetno. In ko se v kakšnem trenutku v nas silovito oglasi nesveto, se lahko z besedo Svetega pisma spet povežemo z zaupanjem, ljubeznijo in močjo dobrega.

Zgodnji menihi so zelo natančno opazovali svoje misli. Ugotavljali so, da vsej duhovnosti in vsem globokim izkušnjam navkljub niso prav nič bolj imuni za nepobožne misli.

Najpogosteje se oglašajo osnovni človeški nagoni: poželenje po hrani, spolne fantazije in nenehno razmišljanje o denarju. Bremenijo nas tudi čustva, kot so žalost, jeza in duhovna naveličanost, ter obe duhovni pregrehi, domišljavost in napuh. In s podobnimi mislimi se nenehno srečuje tudi vsakdo izmed nas.