Ministrstvo za zdravje je začelo izvajati akcijski načrt, s katerim želijo izboljšati dostop do zdravnika in učinkoviteje zbirati zbirati podatke o čakalnih dobah. Večjo pozornost želi nameniti tudi rehabilitaciji covidnih bolnikov.

V ta namen je ministrstvo izvedlo analizo, v kateri so po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana »identificirali najbolj kritične točke zdravstvenega sistema«. Ob tem je dodal, da so bile čakalne vrste rak rana slovenskega zdravstvenega sistema že pred epidemijo, zato so glede tega že začeli izvajati akcijski načrt, ki je bil javnosti predstavljen v začetku julija.

Med epidemijo je prišlo do izpada tudi pri rednih in preventivnih pregledih, kot sta ZORA in SVIT, bilo pa je tudi manj pregledov kroničnih, duševnih in ostalih bolezni. Odkritih je bilo tudi bistveno manj rakavih obolenj. Te posledice se bodo po ministrovih besedah »poznale šele kasneje, prišlo bo do bumerang efekta epidemije. Zato moramo zdravstvo okrepiti na boljšo raven, kot je bila pred začetkom epidemije.«

Težave covidnega repa naj bi rešili v naslednjih treh letih. Pri odpravljanju tega problema pa bo nujno, da se uspešno spopademo tudi s problemom čakalnih dob.

Čakalne vrste so »odgovornost izvajalcev, pacientov in napak v informacijski znanosti«

Pri odpravljanju tega problema bodo po ministrovih besedah ključni ažurirani čakalni seznami, za kar so odgovorni pacienti, zdravniki, izvajalci in nenazadnje tudi ministrstvo za zdravje. Kot ugotavlja minister, bo pot do celovite ureditve problema zaradi tega dolga, svoj delež pa bo moral prispevati prav vsako od omenjenih deležnikov.

Alenka Kolar, v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, za rešitev izpostavljenega problema predlaga več rešitev.

Tako bi ministrstvo med drugim zamejilo izdajanje določenih napotnic: »Predlagamo, da bi zamejili možnosti naročanja, ne more vsak naročati na vse. Samo onkolog bi tako recimo lahko naročil na genetsko preiskavo za maligna obolenja. Predvsem na primarni ravni se ne sme sprejemati diktata bolnikov, na kakšne preglede gredo, ko so poguglali, katero bolezen imajo,« eno od možnih rešitev izpostavlja Kolarjeva.

Veliko napak že v samih čakalnih vrstah

Veliko možnosti za izboljšave ponuja tudi analiza in posledično prečiščenje samih čakalnih seznamov.

»Pri analizi podatkov iz NIJZ smo ugotovili, da gre za velika odstopanja v sistemu. Na primer kontrolni ortopedski pregled naj bi imel čakalno dobo minus 1676 dni čakanja. Po tej negativni vrednosti vidimo, da gre za napako v samem informacijskem sistemu oziroma napake v digitalizaciji,« je eno od številnih napak izpostavila Kolarjeva.

Velika težava sistema so tudi t. i. dvojni pacienti. Ob pregledu so tako večkrat ugotovili, da imajo isti pacienti hkrati izdanih več napotnic pri različnih izvajalcih oziroma da so večkrat naročeni na isti pregled. Tudi takšne napake seveda daljšajo sezname čakalnih vrst. So pa to napake v samih podatkovnih bazah, kar bo treba prednostno odpraviti, poudarja Kolarjeva.

Pristojni apelirajo na odgovorno obnašanje pacientov

Pri podaljševanju čakalnih dob imajo pogosto veliko vlogo tudi pacienti. Tako »20 odstotkov pacientov sploh ne pride na naročeni pregled. To ni čakalna vrsta, to je izbira pacienta. Pacienti želijo biti obravnavani pri točno določenem zdravniku ali pa se za obisk ne odločijo zaradi dopustov.« To pa ni sistemska čakalna vrsta, ampak je izbira bolnika. Stanje pa še poslabšuje dejstvo, da pacienti pogosto nimajo možnosti odjave od termina, saj se pacientom večkrat nihče ne oglasi, zato se od termina ne morejo odjaviti.

Zaradi tega izpostavlja, da pacienti operacijo ali pregled lahko opravijo povsod po Sloveniji in nikakor niso omejeni le na kraj v katerem živijo. Kajti tudi ustrezna razpršitev pacientov lahko pripomore h krajšanju čakalnih vrst.

Uveden bo strožji nadzor

K ureditvi stanja na tem področju naj bi prispeval tudi novega inšpekcijskega organa. Kot je pojasnil svetovalec ministra in predsednik sveta onkološkega inštituta Aleš Šabeder bo »prihodnji mesec bo del zdravstvenih inšpektorjev prišel na (novoustanovljeni) urad, ki bo skrbel za nadzor čakalnih seznamov.« S tovrstnim uradom naj bi zmanjšali možnost človeških napak, ki se pojavljajo ob vodenju čakalnih vrst.

Kot je ob tem dodal minister Bešič Loredan, bodo čakalne sezname s pomočjo navodil ministrstva in popravkov informacijskih sistemov prečistili v roku meseca dni: »Ko bomo imeli posodobljene in verodostojne podatke, bomo vedeli, kako naprej. Danes sploh ne vemo, koliko ljudi v resnici čaka. Nato pa moramo poskrbeti, da bo storitev kjer koli v Sloveniji opravljena kvalitetno.«