Praznovanje dneva državnosti ob srebrnem jubileju samostojne Slovenije bo stavljeno iz mreže dogodkov in prireditev, ki so jih že ali jih bodo v naslednjih dneh izvedli na najrazličnejših ravneh: od lokalnih skupnosti do državne proslave, od društvenih prireditev do številnih maš za domovino ter molitve in posta zanjo, ki se jima pridružujejo največje verske skupnosti v Sloveniji.

V ta širok praznovanjski sklop se umešča tudi prireditev Za mojo Slovenijo, ki jo v soboto, 25. junija, torej prav na dan, ko je bila razglašena samostojna Slovenija, in na kraju, kjer se je to zgodilo (Trg republike v Ljubljani) ob 20.30 prireja organizacijski odbor, v katerem so se povezale civilnodružbene organizacije, katoliška gibanja in stranke, ki izhajajo iz Demosa oziroma nadaljujejo njegovo izročilo: Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (ki je tudi formalni prijavitelj prireditve), Svetovni slovenski kongres, Koordinacija 2020, Zbor za republiko, društvo Slovenija v svetu, pobuda Prebudimo Slovenijo in dve pomladni stranki (SDS in NSi; tretja, SLS, je v pripravah na proslavo sicer sodelovala, a pozneje iz kroga prirediteljev izstopila.)

Kaj je poglavitni razlog prireditve Za mojo Slovenijo, je na današnji tiskovni konferenci v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa pojasnil predsednik organizacijskega odbora dr. Janez Juhant. Po njegovih besedah je poglavitni razlog »veselje nad lastno državo in predvsem vabilo mladim, da bi se povezali v soodgovornosti zanjo«. Prav mladi, ki bodo na prireditvi tudi predstavili svoj pogled na slovensko državo in želje, ki jih nanjo naslavljajo, so ena ključnih ciljnih skupin tega praznovanja, kajti, kot je dejal dr. Juhant, »prihodnja generacija je tista, katerim državo polagamo v roke, da jo bodo upravljali v prihodnje«.


Foto: Bogomir Štefanič

Morda tudi v upanju, da bo to upravljanje boljše in bolj soglasno, kot se je to dogajalo doslej. Nesoglasja, ki so stalni sestavni del slovenskega javnega prostora, prihajajo do izraza tudi pri praznovanju srebrnega jubileja državnost. Izogniti se jim niso mogli niti prireditelji proslave Za mojo Slovenijo, saj v javnosti krožijo informacije o različnih, tudi konfliktnih pogledih v organizacijskem odboru. Dr. Juhant je glede tega jasen: Na sestankih odbora so vse dogovore sprejemali demokratično, skozi razpravo in na koncu ob soglasju vseh sodelujočih. Tudi omembe v nekaterih medijih, da naj bi bili osrednji govorniki na proslavi organizacijskemu odboru vsiljeni, je označil za neresnične. Osrednji govorniki, ki so bili najavljeni že pred časom, so pomembni akterji osamosvojitve Ivan Oman, Janez Janša in Lojze Peterle. Ta čas je pod vprašajem le udeležba Ivana Omana, a zgolj zaradi zdravstvenih razlogov.

Prireditev bo sicer zaznamoval bogat kulturni program, v katerem bodo ob spremstvu orkestra Slovenske vojske sodelovali številni ugledni dramski igralci in pevci, med njimi svetovno uveljavljena pevca Bernarda Fink Inzko in Marko Fink.

Proslava Za mojo Slovenijo bo nosila tudi duhovni pečat. Udeležbo je med drugimi potrdil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki bo zmolil molitev za domovino. Po besedah dr. Juhanta je to dejanje izročilno zelo pomembno, saj se neposredno navezuje na podobno molitev tedanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja 25. junija 1991. »Vsi verni v državi si želimo, da bi ta nota ostala sestavni del našega praznovanja in upanja; tudi razvoj sveta govori o tem, da se moramo odpirati duhovnim razsežnostim,« je poudaril dr. Juhant.
Visoka kulturna in duhovna raven dogodka tako vabi tudi vse obiskovalce, da skladno z njim pokažejo svoj kulturna in domovinski ponos in odnos, si želijo v organizacijskem odboru Za mojo Slovenijo.

Na vprašanje, ali bodo številna praznovanja na različnih ravneh, povezana tudi z domnevami o konkurečnosti, prispevala k novim delitvam ali vendarle k povezovanju, pa dr. Janez Juhant odgovarja: Ena temeljnih značilnosti demokratične družbe je različnost, ki se kaže tudi v različnosti praznovanja. Prireditve Za mojo Slovenijo zato ni mogoče razumeti kot nekakšne »alternativne« proslave (ne nazadnje njeni prireditelji tudi javno vabijo na osrednjo državno proslavo 24. junija), temveč kot izraz demokratičnosti. Dr. Juhant je prepričan, da je volje in večina slovenskega naroda in slovenskih državljanov naravnana k spoštovanju, upoštevanju in tudi javnem izražanju takšne različnosti. Resda je dialog kot pot usklajevanja različnih pogledov na skupne stvari (ne le) v slovenski družbi zapleten in težak, a druge možnosti kot sodelovanje tako ali tako nimamo, v to smer pa smo v zadnjih 25 letih vendarle naredili tudi številne pozitivne korake, je še dejal dr. Juhant.