V tokratni razlagi evangelija razmišlja duhovnik Simon Potnik. Mitja Markovič pa je za najmlajše pripravil nedeljski video nagovor.

Prvo berilo: Svojega obraza ni skrival pred sramotenjem, Iz 50,4–7; Ps 22; 

Drugo berilo: Ponižal se je, zato ga je Bog povzdignil, Flp 2,6–11

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 15,1–39) 

Takoj zjutraj so véliki duhovniki sklicali posvet s starešinami in pismouki, torej ves véliki zbor. Nato so Jezusa zvezali, ga odpeljali in izročili Pilatu. Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Odgovóril mu je: »Ti praviš.« Véliki duhovniki so ga obtoževali veliko reči. Pilat ga je znova vprašal: »Nič ne odgovarjaš? Poglej, koliko reči te obtožujejo.« Jezus pa ni nič več odgovóril, tako da se je Pilat čudil. Ob prazniku pa jim je navadno izpústil enega jetnika, za katerega so prosili. S tistimi, ki so ob uporu zagrešili umor, je bil zaprt tudi nekdo, ki mu je bilo ime Baraba.

Množica je tedaj prišla gor in začela prositi za tisto, kar jim je po navadi stóril. Pilat jim je odgovóril: »Hočete, da vam izpustim judovskega kralja?« Vedel je namreč, da so ga véliki duhovniki izdali iz zavisti. Véliki duhovniki pa so nahujskali množico, naj jim rajši izpusti Baraba. Pilat jim je znova odgovóril: »Kaj torej hočete, da storim z njim, ki ga imenujete judovski kralj?« In spet so zavpili: »Križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Kaj je vendar hudega stóril?« Oni pa so še bolj zavpili: »Križaj ga!« /.../

Vojaki so ga odpeljali na dvorišče palače, to je sodne hiše, in sklicali vso četo. Ogrnili so ga v škrlat, spletli krono iz trnja in mu jo nadeli. Začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!« /…/ In peljali so ga ven, da bi ga križali.

Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. Križali so ga in si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali zanja, kaj naj bi kdo vzel. Bila je tretja ura, ko so ga križali. Napis o njegovi krivdi se je glasil: 'Judovski kralj.' In z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici. /…/ (se nadaljuje) (prim. Mr 15,1–39)

Video razlaga za otroke

Pojdimo njegov korak

Piše: Simon Potnik  

Poročilo o Jezusovem trpljenju. Obujamo spomin in poskušamo razumeti, doumeti norost Božje ljubezni. In vsa ta postna pot se steka v to njegovo ljubezen, ki iz besed prerašča v vedno bolj konkretna dejanja. Kolikor bolj se zavedam svoje stiske in bede, toliko bolj se pred mojimi očmi dogaja tudi resnična drama odrešenja. Danes, sedaj. Vsa naša prizadevanja za dobro, za pravičen svet, za mir in za zdravje so samo medel odsev, ker smo najprej mi ljubljeni. V celotnem Janezovem opusu se ponavlja ta refren Božje ljubezni, ki ljubi vnaprej. Je brezpogojna.

Ne verjamem, da so vsi apostoli na današnjo nedeljo spregledali Božji pogled ob vzklikanju množic. Ne verjamem, da so razprodane vstopnice ob slovesnem vstopu v Jeruzalem zaslepile srca, ki so utripala z njim in tudi zanj. Vsekakor pa ves ta pomp ni omajal ali zavedel Jezusa. Jezus ostaja pot. Ni zvest sam sebi! To mantro si ponavljamo mi. On je zvest Očetu. Očetov sin. Ne pozabimo, kako se je glasila njegova smrtna obsodba! Vsi ti, ki nad njim iščejo pravico, preglasijo Očetov glas iz nebes, ki se ga še vedno sliši. Tudi danes. Zato je zelo nevarno klicati Gospodu dobrodošlico, če ga ne sprejemamo tudi s križem. Ne želi naših soban in svetišč. Ko mi še tako pobožno kličemo kruha in iger, se njegov otožni pogled ustavlja ob sleherni bolečini, trpljenju, grehu in strahu. Hvaležen je za sleherno našo gesto naklonjenosti, ko predenj polagamo plašče dobrih del in ogrinjala zakramentov ter molitve. Vseeno pa on, ki se je že rodil na robu našega življenja, sedaj ne išče moje lažne popolnosti. Pred njim sem lahko res to, kar sem.

Jezus želi, da mu sledimo, ne, da mu mahamo.

Cvetna nedelja s svojim navideznim protislovjem vabi tudi nas, da kot častilci ne bi obstali med množico. Jezus želi, da mu sledimo, ne, da mu mahamo. Zato je krščanstvo, pravo krščanstvo nevarna vera, ker je živa, dejavna, realna. Če je še pred kratkim rekel: Moj čas še ni prišel, se vsaj učencem svita, da se bo kmalu zaslišal njegov: Dopolnjeno je.

Zato je prišel. Ostaja zvest, ostaja trden, ostaja v Očetovi volji.

Vabim vas: opazujmo ga, glejmo ga, prisluhnimo mu in ga poslušajmo. Sledimo mu. Ne on nam. Mi njemu. Utihnimo. Umolknimo. Pojdimo njegov korak, molimo njegovo molitev, živimo njegovo življenje. Če ga mi ne bomo prepoznali kot Boga, ga bodo kmalu pogani počastili: Resnično, ta je bil Božji Sin.

Slovesen vstop v Jeruzalem je že korak na križevem potu. In njegova via dolorosa se že razprostira na vse postaje mojega ubogega življenja.

Jaz z njim v ta teden. On z mano do konca in naprej.