Na robu naselja Šafarsko v občini Razkrižje so pred skoraj pol stoletja našli ostanke lončenih posod iz bakrene dobe, med poznejšimi izkopavanji pa še vrsto drugih predmetov ter odtise starodavnih stavb. Najdbe so domačine spodbudile, da so v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota postavili prazgodovinsko naselbino, kjer obiskovalcem pokažejo, kakšno je bilo življenje v njej pred več tisoč leti.

Občina Razkrižje leži v kotu med reko Muro in slovensko-hrvaško mejo. Če se na ogled prazgodovinske naselbine pripeljemo iz Ljutomera, zavijemo desno navkreber mimo župnijske cerkve sv. Janeza Nepomuka. Za osnovno šolo na levi se cesta, ki pelje proti mejnemu prehodu Gibina, spusti navzdol. Ob odcepu, na katerem je napis »Šafarsko – dobrodošli«, pustimo avto in nadaljujemo peš do potoka. Tam zavijemo skozi gozdiček na rob polja, kjer zagledamo s prepleteno ograjo obdane koče, med katerimi se suklja dim.

Prazgodovinska naselbina
Ob polkrožni peči preprosto oblečeni ženski mesita kruh. Čeprav se nagnetemo okoli njiju, tiho delata naprej, kakor da nas ne bi bilo. Vsiljivci pa nismo prav nič všeč bradatemu moškemu, ki se s šopom vejevja nenadoma prikaže na robu naselbine. Z grozeče dvignjeno palico se zapodi proti nam, da se nehote umaknemo nekaj korakov nazaj. Otroci rahlo prebledijo, potem pa le ugotovijo, da je vse samo igra.

Ženski ga hitro pomirita in vprežeta v delo. Najprej skupaj vlečejo voz, nato preorjejo del njive, meljejo zrnje in izdelujejo glinasto posodo. Moški spleza tudi na drevo in iz gnezda pobere ptičja jajca, mi pa medtem grizljamo sveže pečen nekvašen kruh. Nekateri poskusijo tudi pečeno ribo, na koncu pa vsi zaplešemo okrog ognja, ki plapola med kočami.



Ko obiskovalci odidejo, domačini slečejo prazgodovinske obleke, si snamejo lasulje, pogasijo ogenj in se vrnejo na svoje prave domove. Naselbina je kmalu znova prazna in táko si lahko ogledamo kadarkoli. Za prikaz življenja v njej pa se moramo vnaprej dogovoriti s Turistično-informacijskim centrom Razkrižje in za to tudi nekaj plačati. Take predstavitve so v navadi le za skupine, zato se na ogled odpravimo s prijatelji, s člani zakonske skupine ali v okviru kakšnega društva.

Sprehod ob reki Ščavnici
Ker smo se v Razkrižje vozili približno tri ure, sta bila Jakob in Benedikt na koncu že pošteno naveličana vožnje in sedenja. Otroci pač ne morejo biti dolgo pri miru, zato smo se po ogledu prazgodovinske naselbine odpravili na sprehod ob reki Ščavnici. Označena pot se začne pri križišču, kjer zavijemo navkreber v vas Šafarsko, v obe smeri (tja in nazaj) pa jo brez težav prehodimo v dveh urah. Avto lahko pustimo pri brunarici ali pri božjepotni cerkvi sv. Janeza Nepomuka. Ta je bila posvečena leta 1784, vse do leta 1994 pa je skupaj z župnijo spadala v zagrebško nadškofijo.

Gozdna steza nas v nekaj minutah pripelje do Ivanovega izvira. Med kratkim postankom v prijetni senci opazimo domačina, ki s plastenko prihaja po vodo. Ta velja za zdravilno – pomagala naj bi k dobremu vidu –, zato so taki prizori precej pogosti. Ljudje že stoletja radi prihajajo k izviru, v zadnjih letih pa se jih največ zbere v božičnem času, ko okrog sto domačinov tukaj uprizori predstavo Božična noč.

Pri Ivanovem izviru gremo na levi breg Ščavnice, kjer ostanemo tako dolgo, dokler se da. Ves čas hodimo ob vodi, ki počasi teče proti vzhodu. Ta del poti je zelo prijeten. Otroka tekata naprej in nazaj, saj sta vsa srečna, da imata znova več svobode. Za novo brvjo, ki pelje do turističnega naselja, se vrnemo na desni breg. Kažipot nas vabi navkreber k prazgodovinski naselbini, mi pa nadaljujemo po gozdni poti, ki nas mimo Gibinskega slapu pripelje do sotočja Ščavnice in Mure. V krošnjah vreščijo ptice, nad vodno gladino se podijo kačji pastirji. Tudi ta del poti je zanimiv, vendar je zlasti ob deževju ponekod razmočen, poleti pa nas neusmiljeno pikajo komarji. Do avta se lahko vrnemo po isti poti ali po cesti, ki pelje skozi Gibino in Šafarsko.

V občini Razkrižje je še več zanimivih točk, a ker je dan prekratek za vse, smo se ustavili le še pri velikem mlinu ob cesti proti Ljutomeru. Leta 1905 ga je kupil Slomškov pranečak Anton, ki je pred tem prodal domačijo na Slomu. Mlin je danes zaščiten kot tehniški spomenik, imenuje pa se po blaženem Slomšku, ki goduje 24. septembra.


OSNOVNI PODATKI

Dostop: Razkrižje leži vzhodno od Ljutomera, kamor se lahko pripeljemo s pomurske avtoceste (izvoz Vučja vas) ali z avtoceste Ljubljana–Maribor (od izvoza Slovenska Bistrica nadaljujemo skozi Ptuj in Ormož).

Zanimivosti v občini Razkrižje:
prazgodovinska naselbina Gradišče v vasi Šafarsko,
turistična pešpot ob reki Ščavnici do njenega izliva v Muro,
božjepotna cerkev sv. Janeza Nepomuka,
Ivanov izvir, Slomškov mlin, kovaški muzej, domača oljarna bučnega olja idr.

Zemljevid: Pomurje, 1 : 75.000

Dodatne informacije o organiziranem ogledu prazgodovinske naselbine in drugih zanimivostih:
TIC Razkrižje, telefon 02/584-99-12, spletna stran: www.razkrizje.si