14. decembra je ustavno sodišče na seji med drugim obravnavalo nedopustnost razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika. V petek, 9. decembra, sta ustavnim sodnikom sovoditelja Koalicije »Za otroke gre!« Aleš Primc in Metka Zevnik poslala enajst strani dolgo argumentacijo, kako sta vlada in državni zbor ustavnemu sodišču posredovala zavajajoče navedbe. 

Aleš Primc in Metka Zevnik se zavzemata za referendum o spremembah Družinskega zakonika. FOTO: M. P. 

V argumentaciji dokazujeta, da ne drži, da sprejete spremembe Družinskega zakonika zgolj odpravljajo protiustavnosti, zato predlagata, da Ustavno sodišče dovoli nadaljevanje zbiranja podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma, zakonodajni referendum o noveli DZ pa dopusti. Odločitev ustavnega sodišča še ni znana.

Spol ni nekaj, s čimer se rodiš, ampak si ga »samo-določiš«

Aleš Primc in Metka Zevnik dokazujeta, da vlada RS že daljši čas, vsaj od leta 2019, pripravlja zakonodajo, s katero bo uzakonila spreminjanje spolov ter priznanje več spolov kot samo moškega in ženskega. 

V argumentaciji, ki so jo konec tedna prejeli ustavni sodniki, lahko preberemo, da si Zagovornik načela pravic enakosti intenzivno prizadeva za sprejem zakonodaje o samo-določitvi spola enako kot si prizadeva za razglasitev protiustavnosti zakonske zveze žene in moža ter za posvojitev otrok v LGBTQIA+ razmerja.

Samo-določitev pomeni, da bi zakon urejal pravno spremembo podatka o spolu tako, da zanj ne bo več potrebna izjava zdravstvene ustanove ali zdravnika, ampak bo zadostovala samo-opredelitev osebe, ki želi sprožiti postopek pravnega priznanja spola. Pri tem bi zakon omogočil tudi vpis tretje, nevtralne možnosti pri označevanju spola za transspolne in interspolne ljudi.

Ne gre zgolj za spreminjanje spola iz moškega v ženskega ali obratno, ampak gre za zahteve LGBTQIA+ skupnosti po določitvi spola zunaj »binarnega« okvira, to je okvira moškega in ženskega spola. Aktivisti in tudi del stroke celo množico različnih spolov, fluidnih spolov poimenujejo z izrazom »nebinarni spoli oz. spolne identitete«.

Smo na poti pravnega urejanja področja spreminjanja spola

»Stališče Državnega zbora, iz katerega zavajajoče izhaja, da Slovenija ni na poti pravnega urejanja področja spreminjanja spola in s tem tudi radikalnega spreminjanja družinskih razmerij, je zavajajoče in ni resnično,« v dokumentu dokazujeta Aleš Primc in Metka Zevnik.

Med civilno-družbenimi organizacijami, ki so specializirane za področje spreminjanja spola, je vodilni zavod Transfeministična iniciativa TransAkcija. Je del vplivne iniciative Glas ljudstva, ki skupaj z Vlado RS načrtuje in pripravlja predpise v Sloveniji. Njihov predstavnik je bil tudi član Medresorske delovne skupine za preučitev ureditve spremembe spola in pravnega priznanja spremembe spola v Republiki Sloveniji. Leta 2016 je TransAkcija izdala brošuro z naslovom Vsi spoli so resnični, v kateri trdijo, da trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji ni ustrezna. Po njihovem mnenju bi moralo pravno priznanje spola temeljiti le na »posameznikovi_čini osebni odločitvi za priznanje spola oz. samoidentifikaciji osebe«.

Organizacija Legebitra je med smernicami za uresničevanje spoštovanja človekovih pravic transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb predlagala, da slovenski sistem uvede kategorijo tretjega pravnega spola. »To bi pomenilo, da bi bila poleg ženskega (Ž) in moškega (M) spolnega identifikatorja na voljo tudi možnost, namenjena vsem osebam, katerih identitete ne sovpadajo z binarnim spolnim sistemom, npr. s spolno nedoločeno oznako (X).« Naša zakonodaja namreč pozna moški in ženski spol, ki sta označena s spolnim identifikatorjem M ali Ž oz. števko 500 ali 505 v enotni matični številki občana.

Res, spreminjali bi spol pri mladoletnih osebah

Prav tako si aktivistične organizacije prizadevajo za spreminjanje spola pri mladoletnih osebah. Publikacija Med modro in rozo iz leta 2019 mladostnike neposredno nagovarja k spreminjanju spola in normalizaciji »nebinarnih« spolnih identitet. V uvodu v priročnik na primer preberemo: »Morda je fantek, pa mu je všeč balet? Punčka, pa ne mara oblekic in raje divja po igrišču? Kaj če se najljubše barve otrok ne ujemajo s tem, kar se od njih pričakuje? Kaj če jim je bolj všeč druga barva? Morda sploh ne marajo ne modre, ne roza? Ali pa sta jim všeč obe?« Navedeno manipulativno namiguje, da je fantek, ki mu je všeč balet, ali živahna (morda hiperaktivna) deklica, transseksualna ali vsaj homoseksualna oseba.

Za vključitev ozaveščanja o spolni identiteti v šole in prepoved nenujnih spolnih operacij na interspolnih novorojenčkih in otrocih so se zavzeli na okrogli mizi v okviru Parade ponosa 8. junija letos. Na njej so sodelovali predstavniki civilne družbe, ki zase menijo, da imajo ključne zasluge za zmago sedanje koalicije na državnozborskih volitvah 2022. In zdaj si želijo, da bi nova vlada upoštevala njihove zahteve. Med njimi so poleg omenjenih tudi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo, pravica do posvojitve otrok za pare LGBTIQ+, priznavanje spola na podlagi samo-določitve in financiranje LGBTIQ+ organizacij.

Prikrivanje dejanskih namenov sprememb Družinskega zakonika

Argumentacija, poslana na ustavno sodišče, dokazuje, da Državni zbor prikriva dejanske namene sprememb Družinskega zakonika. Opozarja, da so predstavniki civilne iniciative Glas ljudstva že pred volitvami zahtevali, da se preuči vse zakone, predpise in ukrepe z vidika spolne neenakosti, ki vključuje pravice transspolnih in nebinarnih oseb, v enem letu pa naj država pripravi strategijo na področju preprečevanja diskriminacije, in to v sodelovanju s civilno družbo. Predsednik vlade Robert Golob in vse stranke trenutne koalicije so namreč pred in tudi po volitvah obljubile realizacijo zahtev. »Gre torej za politični program sedanje vladne koalicije, zato gre pri stališču Državnega zbora, da zgolj odpravljajo protiustavnosti, za očitno zavajanje in prikrivanje dejanskih namenov sprememb Družinskega zakonika,« sta zapisala Aleš Primc in Metka Zevnik.

Kršitev ljudske volje

Opozarjata tudi na že vnaprejšnji namen kršitve 44. člen ustave, ki zagotavlja, da lahko vsak državljan v skladu z zakonom sodeluje pri upravljanju javnih zadev. S tem, ko so v koaliciji obljubili uresničevanje zahtev civilne iniciative, ki se je izrazila na okrogli mizi v okviru Parade ponosa, pa v zvezi z urejanjem družbene ureditve, ki je zajeta v Družinskem zakoniku, kršijo to pravico številnim državljanom in državljankam.

Celoten dokument, ki ga je Koalicija "Za otroke gre!" posredovala ustavnemu sodišču

Bodo izločili tri ustavne sodnike?

Koalicija »Za otroke gre!« je v svoji ustavni pritožbi 11. novembra predlagala izločitev iz odločanja o dopustnosti referenduma treh ustavnih sodnikov, Katje Šugman Stubbs in Neže Kogovšek ter Roka Čeferina, saj sta sodnici sodelovali v referendumski kampanji glede družinskega zakonika, prav tako pa je v njej sodeloval brat dr. Roka Čeferina, dr. Aleksander Čeferin. Ustavno sodišče je o tem odločalo v četrtek, 8. decembra, vendar odločitev še ni znana.

Spomnimo, 11. novembra sta Aleš Primc in Metka Zevnik v imenu Koalicije Za otroke gre! vložila zahtevo za preizkus ustavnosti zoper sklep državnega zbora o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o spremembah Družinskega zakonika. Še prej so po sprejetju spornih sprememb družinskega zakonika so v Koaliciji Za otroke gre! v tednu dni namesto potrebnih 2.500 zbrali več kot 30 tisoč podpisanih obrazcev pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. 28. oktobra so poslanci v državnem zboru odločili, da je referendum o spremembah družinskega zakonika nedopusten, saj odpravlja protiustavnost dosedanje ureditve, o čemer se je 8. julija izreklo ustavno sodišče. Koalicija Za otroke gre! pa ugotavlja, da gre pri noveli za veliko več kot le odpravo protiustavnosti.

Profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič je povedal, da je odločitev ustavnega sodišča, ali bodo dovolili zbiranje podpisov za referendum o spremembah Družinskega zakonika, odvisna od sledečega: "Ali je zakonodajalec, državni zbor res samo izvršil junijsko odločbo ustavnega sodišča ali je šel preko te odločbe. Če bo večina odločila, da je šel preko te odločbe, potem še vedno lahko dovolijo referendum. Če pa bodo ugotovili, da gre pri noveli zgolj za izvršitev njihove odločbe, pa bodo verjetno prepovedali referendum o družinskem zakoniku."