Levičarji, predvsem levičarke, so bistveno manj zadovoljni s svojim življenjem in manj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem kot konservativci iste starosti med 18 in 55 leti, v prispevku za spletno platformo UnHerd piše W. Bradford Wilcox.

Bistveno manj levičarjev kot konservativcev je izrazilo zadovoljstvo nad svojim življenjem in večja razlika se je pokazala pri ženskah kot pri moških.

Wilcox se ob tem sklicuje na izsledke raziskave American Family Survey iz leta 2022, ki sta jo izvedli družbi za javnomnenjske raziskave YouGov in Deseret News. Ti so pokazali, da je bistveno manj levičarjev kot konservativcev izrazilo zadovoljstvo nad svojim življenjem in večja razlika se je pokazala pri ženskah kot pri moških.

Le 15 odstotkov levičark je izjavilo, da so s svojim življenjem »povsem zadovoljne«. Pri konservativnih ženskah je bil ta delež 31-odstoten. Prav tako 15 odstotkov levičark je »popolnoma zadovoljnih« s svojim duševnim zdravjem, v nasprotju s 36 odstotki konservativnih žensk. Med moškimi je 19 odstotkov levičarjev »povsem zadovoljnih« s svojim življenjem, medtem ko je med konzervativci takih 32 odstotkov. Levičarji so v 21 odstotkih »povsem zadovoljni« s svojim duševnim zdravjem, konservativci pa v 36 odstotkih.

Zakonska zveza in družina imata pomembno vlogo pri sreči in duševnem zdravju človeka. FOTO: Pixabay

Analiza raziskave bi pokazala, da sta na to razliko najbolj vplivala dva dejavnika: konservativci so za dvajset odstotnih točk bolj verjetno poročeni kot levičarji in za 18 odstotnih točk bolj verjetno zadovoljni s svojim družinskim življenjem. Tudi v tem primeru je razlika večja pri ženskah. Poroka in družina sta močno povezani z osebnim zadovoljstvom in duševnim zdravjem, piše Wilcox.

Izziv za konservativce je, da mladim odraslim, ki si v sedanji kulturi želijo ubrati drugačno pot, posredujejo vrednote zakonske zveze in družine.

Med konservativnimi ženskami jih je 61 odstotkov »precej zadovoljnih« s svojim družinskim življenjem, medtem ko jih je med »liberalnimi« ženskami le 36 odstotkov. Med moškimi je tako pri 38 odstotkih levičarjev in 49 odstotkih konservativcev. To je v nasprotju s splošno razširjeno tezo levičarjev, da je osebno srečo in blaginjo najbolje doseči brez poroke in družine. Pot do sreče, pravi teza, vodi prek neodvisnosti, svobode in kariere.

Kot ugotavlja Wilcox, je izziv za progresivce razumeti, da neporočene, poklicno usmerjene in obenem srečne ženske niso nujno pravilo, izziv za konservativce pa je, da mladim odraslim, ki si v sedanji kulturi želijo ubrati drugačno pot, posredujejo vrednote zakonske zveze in družine.