V 15-letni raziskavi, ki so jo opravili na nizozemski univerzi v Groningenu, so spremljali stopnjo nezadovoljstva s spolom pri 2.772 udeležencih raziskave v starosti med 11 in 26 let. V zgodnjih fazah raziskave je 11 odstotkov udeležencev poročalo o želji, da bi se rodili kot pripadniki nasprotnega spola, izsledke povzemajo pri spletnem portalu CNA.

Ko so postajali starejši, se je število udeležencev vztrajno zmanjševalo in na koncu pristalo na okoli 4 odstotkih udeležencev, ki so si pri zadnjem spremljanju, običajno pri 26 letih, želeli, da bi se rodili kot pripadniki nasprotnega spola.

Nezadovoljstvo s spolom je v zgodnjem mladostništvu razmeroma pogosto

Po podatkih raziskave 78 odstotkov udeležencev nikoli ni bilo nezadovoljnih s svojim spolom. Okoli 19 odstotkov jih je sčasoma postalo bolj zadovoljnih, le 2 odstotka pa manj. Raziskava je tudi pokazala, da so udeleženci, pri katerih je nezadovoljstvo s spolom sčasoma nihalo, bodisi naraščalo ali upadalo, pogosteje poročali o slabšem občutku lastne vrednosti ter imeli več vedenjskih in čustvenih težav. Ugotovljeno je bilo tudi, da so udeleženci, ki niso bili heteroseksualno usmerjeni, pogosteje poročali o nihajočih stopnjah nezadovoljstva s svojim spolom v obdobju mladostništva in zgodnje odraslosti.

Nezadovoljstvo s spolom, ki je v zgodnjem mladostništvu razmeroma pogosto, se na splošno s starostjo zmanjšuje in se zdi povezano z nižjo samopodobo in slabšim duševnim zdravjem v celotnem razvoju.

»Nezadovoljstvo s spolom, ki je v zgodnjem mladostništvu razmeroma pogosto, se na splošno s starostjo zmanjšuje in se zdi povezano z nižjo samopodobo in slabšim duševnim zdravjem v celotnem razvoju,« so raziskovalci pojasnili v povzetku poročila. Raziskava potrjuje, tako njeni izvajalci, »kar večina staršev samodejno ve«.

Otrok, ki je nezadovoljen s svojim razvijajočim se telesom ali z možnostjo, da bo odrasel v žensko ali moškega, bo brez posredovanja verjetno prerasel te občutke, po navedbah CNA pojasnjujejo izvajalci raziskave. Puberteta namreč ni bolezen, temveč naravni proces rasti: »Včasih je to neprijetno, vendar - kot kaže raziskava - se ti neprijetni občutki sčasoma razblinijo.«

Zaviralci pubertete pri mladostnikih niso priporočljivi

V Združenih državah Amerike in po vsej Evropi sta predpisovanje zdravil za transspolne osebe in dostopnost operacij za spremembo spola pri mladoletnih v zadnjem času postala osrednja tema razprav. Takšno predpisovanje in posegi za otroke so prepovedani v skoraj polovici ameriških zveznih državah, v več kot polovici pa ostajajo zakoniti.

Žal otrokom danes ne damo dovolj časa, da bi doživeli in prerasli naravne (včasih boleče) faze pubertete, ter jim zagotovili, da se bodo sčasoma dobro počutili v svoji koži.

Izvajalci raziskave pa so izrazili zaskrbljenost, da svetovalci pritiskajo na starše, naj svojim otrokom zagotovijo ta zdravila in postopke, ki jim trajno spremenijo življenje, čeprav v resnici potrebujejo le čas, da se bolje sprijaznijo s svojim telesom: »Žal otrokom danes ne damo dovolj časa, da bi doživeli in prerasli naravne (včasih boleče) faze pubertete, ter jim zagotovili, da se bodo sčasoma dobro počutili v svoji koži.«

Namesto tega svetovalci na klinikah prepričujejo starše, da so njihovi otroci v krizi in da potrebujejo zaviralce pubertete ali druge hormonske posege, kar sploh ne drži, pojasnjujejo strokovnjaki: »Otroke je v resnici treba pomiriti in jim dati dovolj časa, da dozorijo.«

Zdravila ali operacije ne zmanjšajo duševne stiske

Druga nedavna raziskava, objavljena na Finskem v začetku letošnjega leta, je pokazala, da zagotavljanje transspolnih zdravil ali operacij mladostnikom ne zagotavlja statistično pomembnega zmanjšanja števila samomorov. Izsledki so pokazali, da je višja stopnja samomorov najverjetneje posledica visoke stopnje težav z duševnim zdravjem med mladostniki, ki se istovetijo kot transspolne osebe.