Čeprav nekateri zakonodajalci in transspolni aktivisti trdijo, da so zdravila za zaviranje pubertete in kirurški posegi za spremembo spola »zdravilo, ki rešuje življenja«, omenjena raziskava to trditev izpodbija, poroča ameriški spletni portal CNA. Raziskava namreč ni pokazala statistično značilnega zmanjšanja števila samomorov med mladostniki, ki so bili deležni »medicinske spremembe spola« s hormonskimi ali kirurškimi posegi.

Kot so v poročilu zapisali izvajalci raziskave, ta ne podpira trditev, da je sprememba spola potrebna za preprečevanje samomora. Sprememba spola dokazano niti ni zmanjšala samomorilnega razmišljanja, in samomorilno razmišljanje ni enako dejanskemu tveganju za samomor.

Globlje psihološke zdravstvene težave

V raziskavi so analizirali stopnjo umrljivosti, vključno s stopnjo samomorov, Fincev, mlajših od 23 let, ki so v letih med 1996 in 2019 poiskali psihiatrično pomoč zaradi težav s spolno istovetnostjo. Raziskovalci so raziskavo objavili v strokovni reviji BMJ Mental Health. Po navedbah raziskovalcev, poroča CNA, so bili samomori med mladostniki, ki so poiskali psihiatrično pomoč v časovnem okviru, analiziranem v raziskavi, redki, ne glede na to, ali so prejeli transspolno terapijo ali so prestali operacijo.

Tveganje samomora, povezanega s transspolno istovetnostjo in/ali spolno stisko kot tako, je morda precenjeno.

Čeprav je bila pri mladostnikih, ki se spopadajo s težavami glede spolne istovetnosti, stopnja samomora višja kot pri splošni populaciji, se zdi, da ta razlika izvira iz globljih psiholoških zdravstvenih težav, s katerimi so se mladi soočali, in ne iz pomanjkanja dostopa do terapij ali operacij za spremembo spola. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da imajo mladostniki, ki se spopadajo s svojo spolno istovetnostjo, pogosto druge osnovne psihološke zdravstvene težave: »V tej populaciji so pogoste tudi psihiatrične bolezni, zato je tveganje samomora, povezanega s transspolno istovetnostjo in/ali spolno stisko kot tako, morda precenjeno.«

Porast v zadnjem desetletju

Vendar pa so raziskovalci opozorili na omejitve raziskave. Predvsem so poudarili, da so bili preučevani posamezniki mladi in da bi za pridobitev dodatnih informacij verjetno potrebovali obdobja spremljanja, ki bi lahko trajala tudi več desetletij. Opozorili so tudi, da se je povečanje števila mladostnikov, ki iščejo transspolne terapije in operacije, pojavilo predvsem v zadnjem desetletju.

Morebitno povečanje števila samomorov med mladostniki ne temelji na pomanjkanju obravnave težav zaradi spolne stiske, temveč na soobolevnostih, kot je recimo depresija.

Po besedah predstavnika Ameriškega kolegija pediatrov pa finska raziskava potrjuje ugotovitve nedavnega pregleda 60 raziskav, ki ga je objavil omenjeni kolegij: kot so ugotovili, »morebitno povečanje števila samomorov v tej populaciji ne temelji na pomanjkanju tovrstnega ukrepanja, temveč na soobolevnostih, kot je recimo depresija«.

To po mnenju Ameriškega kolegija pediatrov poudarja potrebo po agresivnem zdravljenju osnovnih duševnih motenj in odpravljanju neugodnih izkušenj iz otroštva, »ne pa po tem, da bi otroke pošiljali na pot transspolnih posegov, ki pogosto vodijo v uporabo sredstev za zaviranje pubertete, hormonov za različne spole ali operacij, ki uničijo njihove zdrave dele telesa«.

Finska raziskava »izjemno pomembna«

Finska raziskava prihaja v času, ko zakonodajalci v zahodnih državah, vključno z Združenimi državami Amerike, razpravljajo o tem, ali naj imajo otroci, ki se istovetijo kot transspolne osebe, dostop do sredstev za zaviranje pubertete, hormonskih terapij za transspolne in kirurških sprememb spola. Zagovorniki pogosto trdijo, da bo dostop do tovrstnih sredstev in kirurških posegov preprečil samomore, nasprotniki pa to pogosto zavračajo in svarijo pred nepopravljivimi postopki spreminjanja življenja mladoletnikov, kar bi ti lahko na koncu globoko obžalovali.

Podatki kažejo, da se večina otrok sprijazni s svojim spolom, če jim je dovoljeno, da gredo skozi naravno puberteto.

V nekaterih evropskih državah, recimo na Finskem in v Združenem kraljestvu, spominjajo pri CNA, lahko spol kirurško spremenijo le odrasle osebe. Na Švedskem in Nizozemskem mladoletniki ne morejo biti operirani na spolnih organih, lahko pa najstniki, ko dopolnijo 16 let, prejmejo operacijo prsnega koša. Manj kot polovica zveznih držav v Združenih državah Amerike prepoveduje transspolne operacije za mladoletnike – vendar se je število zveznih držav, ki prepovedujejo takšne posege, v zadnjih nekaj letih občutno povečalo.

Finska raziskava je po mnenju ameriških strokovnjakov »izjemno pomembna«, saj gre za »prvo obsežno in zanesljivo raziskavo z uporabo primerljivega nadzora in daljšim časom spremljanja (šest let), ki ocenjuje tveganje samomora pri mladih s spolno stisko«. Ker dokazuje, da med mladimi, ki trpijo zaradi spolne stiske, ni večjega tveganja za samomor, če niso deležni transspolne terapije ali operacije za spremembo spola, je to po njihovem mnenju dobra novica, »ki kaže pot k učinkovitejšemu zdravljenju mladih s spolno stisko in potrjuje smer, ki jo je že ubralo več evropskih držav«. Te mladim s spolno stisko zagotavljajo psihoterapijo in obravnavajo osnovne psihiatrične težave, namesto da bi njihove notranje rane poskušali zdraviti s kirurškimi posegi ali hormonskimi terapijami. Podatki namreč kažejo, da se večina otrok sprijazni s svojim spolom, če jim je dovoljeno, da gredo skozi naravno puberteto.