Medijsko ignoriranje

A predno se dotaknemo vsebine poročila o izkopu, se za trenutek ustavimo ob medijskih okoliščinah njegove predstavitve. Tiskovne konference vladne komisije, ki jo vodi dr. Jože Dežman, sta se namreč v prostorih Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani udeležila le dva novinarja, in sicer podpisani za Družino in kolega Ivan Šokič za Demokracijo. Tiskovna konferenca je sicer bila navedena v dnevnem napovedniku STA, vendar v rubriki »kultura«, za povrh pa s takšno dikcijo, ki je napeljevala na misel, da gre za predstavitev arheološke raziskave iz neke davne preteklosti, ne pa za izkop posmrtnih ostankov ljudi, ki imajo vsaj nekateri med njimi zelo verjetno še vedno žive sorodnike.

Dr. Jože Dežman. FOTO: Bogomir Štefanič 

Medijsko ignoriranje je predsednika komisije za grobišča dr. Jožeta Dežmana spodbudilo k premisleku o morda spremenjenih družbenih okoliščinah po zadnjih volitvah. Če se je leta 2006 z odprtjem brezna pri Konfinu pri Grčaricah, v katerem so bili junija 1945 pobiti večinoma ranjenci in bolniki, zgodil »premik k spodobnosti«, saj je od takrat veljalo, da slovenski mediji novice o množičnih moriščih in grobiščih večinoma objavljajo, tokratni (ne)odziv medijev na predstavitev umora več kot 500 oseb sproža vprašanje, ali te spodobnosti v razmerah »svobode« ni več.

Dr. Dežman je ob tem spomnil na besede sedanjega predsednika vlade iz Gibanja Svoboda, s katerimi se je obregnil ob 17. maj kot spominski dan na vse žrtve komunizma. Dr. Robert Golob je namreč ob tem spominskem dnevu, ki ga je uvedla prejšnja vlada, dejal, da bo očitno treba »bolj pogosto imeti 9. maj«. Kako v kontekstu izkopa posmrtnih žrtev v Mostecu razumeti to izjavo? Dr. Dežman je jasen: dogodki v Mostecu (in seveda drugod po Sloveniji) so dejansko posledica prav 9. maja, saj so povojni množični umori najbolj ambiciozna in logistično najbolje izpeljana operacija industrije smrti nove oblasti in njene stalinistične revolucije.

Iz ravnanj in odzivov sedanje oblasti pa bo videti, ali se ponavlja neka skušnjava, ki je bila v Mostecu navzoča že pred časom. Ko so namreč kopali vodni kanal in z njim prečili tudi nekdanji protitankovski jarek (izkopali so ga v dolžini dobre tri metre), so seveda naleteli na posmrtne ostanke, a ti so izginili neznano kam. Ali bomo tudi v demokratični sedanjosti kot v totalitarni preteklosti znova v skušnjavi, da nekaj vidimo, nečesa pa ne?

Ugotovitve izkopa iz leta 2020

A vrnimo se k zgodbi, ki jo pripovedujejo žrtve iz Mosteca in jo je predstavil vodja arheološke raziskave dr. Uroš Košir.

Ta pripoved je v javni prostor prvič vstopila leta 2020, ko je bila izvedena prva faza izkopa protitankovskega jarka, ki so ga med vojno izkopali na okljuku Save med Brežicami in Dobovo v primeru, če bi zavezniške sile prodirale iz balkanske smeri. Izkopavanje jarka sicer poteka zaradi priprav na gradnjo akumulacijskega bazena hidroelektrarne Mokrice, saj bo območje tega dela grobišča zalila voda zajetja pred elektrarno.

Dr. Uroš Košir. FOTO: Bogomir Štefanič 

Leta 2020 je bilo izkopanih skoraj 21 metrov jarka (ki naj bi bil po nekaterih podatkih in sondiranjih s pobitimi sicer zapolnjen v dolžini okoli 120 metrov). Odkriti so bili posmrtni ostanki 276 oseb in najdeno več kot 5400 predmetov. Odkrite so bile tri ločene skupine pobitih – vsako skupino so namreč po poboju zasuli, nato pobili naslednjo skupino, jo spet zasuli, pripeljali novo skupino …

V prvi skupini je bilo 43 žrtev, vsi so bili moški, polovica mlajših od 24 let; sodeč po najdenih predmetih je šlo v veliki večini za vojaške osebe, med njimi tudi slovenske narodnosti. Večina žrtev je imela z žico zvezane roke na hrbtu.

V drugi skupini je bilo 71 žrtev, med njimi veliko civilnih in tudi žensk (njihovo številko ocenjujejo na 15 do 20); večina oseb je bila starejših od 24 let, najmlajša ubita je bila ženska, stara okoli 16 let. Med najdenimi predmeti je bilo veliko ženskih lasnic; najden par poročnih prstanov kaže, da je bil ubit tudi zakonski par

V tretji skupini, izkopani leta 2020, je bilo 166 žrtev, med njimi več žensk (med 4 do 9), tretjina žrtev je bila mlajših od 24 let. Najdeni predmeti kažejo na večji delež vojaških oseb.

Kaj razkriva letošnja arheološka raziskava?

To so torej v grobem ugotovitve izkopavanja iz leta 2020. Letošnje se je nadaljevalo tam, kjer je bilo pred poldrugim letom prekinjeno, potekalo pa je od 20. aprila do 1. junija. Izvajalec, podjetje Avgusta d.o.o., je potek del dokumentiral tudi z video posnetki.

Izkopali so 31 metrov jarka, 3,3 metra ga je, kot že omenjeno, zaradi izgradnje vodnega kanala v preteklosti uničenega. Zaradi razmer (prodnata podlaga, izmenjevanje vlažnih in suhih razmer) je ohranjenost posmrtnih ostankov slaba, zato je bilo težko natančno oceniti spol in starost žrtev.

Tudi tokrat se je pokazalo, da se je nadaljevalo pobijanje po skupinah. Najprej so odkrili še nekaj oseb (vsaj šest), ki so bile del prej omenjene tretje skupine.

V četrti skupini je bilo ubitih po minimalnih ocenah 69 oseb, med njimi je bilo tudi več žensk (med 3 do 12), dve osebi sta bili mlajši od 21 let, 20 starejših od 24 let. Žrtve v tej skupini so imele v veliki večini ali pa celo vse zvezane roke na hrbtu, nekatere žrtve so bile zvezane tudi v parih. Večina je bila sezutih, večina je bila, sodeč po predmetih, civilistov.

V peti skupini je bilo pobitih 61 oseb, med njimi nekaj (od 3 do 5) ženk, dve osebi sta bili mlajši od 21 let, 18 starejših od 24 let. V tej skupini žrtve sicer niso bile zvezane, a so bile brez obuval in zelo verjetno tudi brez oblek.

V šesti najdeni skupini je 99 žrtev. Vsi so moški, dva med njimi v starosti med 16 in 19 let, 42 mlajših od 24 let, 18 starejših od 24 let. V tej skupini so imele žrtve pred usmrtitvijo spet večinoma zvezane roke na hrbtu, nekateri so bili znova zvezani v parih. Jarek na tem mestu prekinja že omenjeni vodni kanal, v nadaljevanju pa so našli še 23 žrtev, za katere ne morejo natančno določiti, ali so še del šeste skupine ali so že sedma pobita skupina (sodeč po predmetih gre večinoma za vojaške osebe).

Dokončna analiza vseh najdenih (nekaj tisoč) predmetov še ni opravljena, že dosedanji podatki pa kažejo, da so bili v vseh pobitih skupinah vsekakor tudi Slovenci, med njimi pa verjetno tudi kakšen Hrvat.

Poskrbljeno bo za dostojen pokop

Izkopani posmrtni ostanki žrtev iz Mosteca so ta čas še pri izvajalcu izkopa (Avgusta d.o.o.), ki jih bo podrobno analiziral, kot je potrdil Rok Janez Šteblaj, direktor Uprave RS za vojaško dediščino (gre za organ v sestavi ministrstva za obrambo, ki je pristojen tudi za vojna grobišča), bodo pristojni poskrbeli za njihov dostojen pokop na primerni lokaciji (desne stegnenice pa bodo, kot je to določeno pri vseh izkopih, za potrebe morebitne identifikacije shranjene v kostnici v Škofji Loki).

Izkopavanja v Mostecu ta čas niso edina, ki omogočajo žrtvam povojnih pobojev, da spregovorijo o sebi. Temeljni izkop iz programa vladne komisije za prikrita grobišča poteka v breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer v teh dneh po odstranjenih skoraj 1400 kubičnih metrih razstreljene skalne gmote začenjajo z odkopavanjem posmrtnih ostankov žrtev. Komisija bo izsledke izkopa prestavila predvidoma v začetku julija. Takrat bo, če se vrnemo na začetek tega prispevka, že jasno, ali je bilo medijsko ignoriranje žrtev iz Mosteca naključje ali novo pravilo v časih »svobode«.

Izsledke izkopavanj iz protitankovskega jarka pri Mostecu nazorno prikazujejo posnetki, zbrani v fotogaleriji (avtorstvo vseh fotografij: Avgusta d.o.o.).

1/18