Razdeljenost na dva pola lahko vidimo na vseh ravneh: od Vatikana, slovenskih škofov in med slovenskimi verniki.

Med »zelo kredibilnimi obtožbami« in »nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana«

Leta 2021 so na Dikasteriju za doktrino vere prejeli obtožbe nekdanjih redovnic iz skupnosti Loyola zoper Marka Ivana Rupnika, za katere so v Vatikanu odločili, da jih ne bodo preiskali, saj je primer uradno zastaral.

Decembra, tik pred božičem, je odjeknila novica, da je vrhovni predstojnik jezuitov p. Arturo Sosa potrdil, da je bil Rupnik ekskomuniciran iz Cerkve zaradi odveze sostorilki, se pravi, da se je spolnega odnosa z njim spovedala ženska, s katero je sam imel spolni odnos in on ji je nato dal odvezo. Po njegovem priznanju in obžalovanju je bila ekskomunikacija preklicana.

Vodja mednarodnih jezuitskih hiš v Rimu, p. Johan Verschueren, ki je bil odgovoren za Marka Ivana Rupnika, dokler je bil ta še jezuit, je Rupniku naložil t. i. previdnostne ukrepe, s katerimi so omejili njegovo delovanje: ni smel več voditi duhovnih vaj, spovedovati in se pojavljati v javnosti brez dovoljenja krajevnega predstojnika.

Od decembra lani je posebna skupina zbirala še nova pričevanja Rupnikovih žrtev in poskušala doseči, da bi se Rupnik z obtožbami soočil in se srečal z žrtvami. Februarja letos so sporočili, da se je oglasilo še 15 žrtev. Iz dejstva, da so ljudje, ki se med seboj ne poznajo, pripovedovali o podobnih izkušnjah s p. Rupnikom v različnih obdobjih od sredine 80-ih do leta 2018, so sklenili, da je verodostojnost pričevanj visoka.

V vsem tem času se Marko Ivan Rupnik ni držal ukrepov, ki so mu jih naložili, ni se soočil z žrtvami niti se ni oglasil v javnosti, da bi slišali tudi njegovo plat zgodbe.

Jezuiti so na različne načine poskušali rešiti primer, a so na koncu »zaradi njegovega trmastega zavračanja zaobljube pokorščine« sklenili, da ga izključijo iz jezuitskega reda.

V septembru je rimski vikariat, ki ga vodi kardinal De Donatis, ki velja za Rupnikovega prijatelja, podal poročilo o zaključeni kanonični vizitaciji v Centru Aletti. Ugotovili so, da se v Centru Aletti odvija »zdravo skupnostno življenje brez posebnih kritičnih dejavnikov«.

Papež je v avdienco sprejel voditeljico Centra Aletti Mario Campatelli, ki je v javnosti večkrat branila Rupnika, češ da je jezuitsko vodstvo s svojimi objavami povzročilo, da je bil Rupnik in ves Center Aletti izpostavljen »oblikam javnega linča«. O žrtvah nikoli ni spregovorila niti besede, čeprav je bila do razdora v skupnosti tudi sama loyolka.

Najnovejša novica pa je prišla iz koprske škofije: da so Rupnika sprejeli med škofijske duhovnike z utemeljitvijo, da je nedolžen, »dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo«. In to kljub temu, da je nekdanji Rupnikov predstojnik p. Johan Verschueren koprskega škofa Bizjaka posvaril, da so Rupnika izključili zaradi nepokorščine.

Spomnimo. V decembru 2022 so vsi slovenski škofje soglasno sprejeli izjavo, v kateri obsojajo vsa Rupnikova čustvena, spolna in duhovna nasilna dejanja ter hudo zlorabo zakramenta sprave.

Različni odmevi na družbenih omrežjih

Vidimo, kako so vse te nasprotujoče si informacije z različnih cerkvenih institucij med ljudmi ustvarile zmedo. Samo na Facebook strani Družina.si se je nabralo že več kot sto komentarjev, ki jih lahko razdelimo med tiste, ki odobravajo potezo koprskega škofa, in tiste, ki so nad njo zgroženi.

Tisti, ki potezo koprskega škofa odobravajo, vidijo Rupnika kot izgubljenega sina, opozarjajo, da smo vsi grešniki in pohvalno govorijo o usmiljenju do tistih, ki se pokesajo. Tisti, ki pa potezo vidijo kot slabo, pišejo o tem, da je bilo vernikom povzročene že preveč škode in v njej vidijo dodaten udarec slovenski cerkvi; pravijo, da škofija botre zavrača zaradi življenja »na koruzi«, obtožbe zoper Rupnika pa se jim ne zdijo problematične.

V komentarjih se večkrat pojavi argument, da je imel Rupnik spolne odnose z odraslimi ženskami, ki naj bi ga celo zapeljale, le redko pa se izpostavi kdo, ki razume moč duhovne zlorabe in bolečino, ki jo ta povzroči. V nemoči, ki jo žrtve čutijo, so se nekatere tudi javno poimensko izpostavile s svojim pričevanjem, med njimi je tudi nekaj Slovenk.

Da lahko gremo naprej kot skupnost, potrebujemo resnico

In tako po skoraj enem letu, v času, ko se v Cerkvi dogaja sinoda, ostajamo z več vprašanji kot imamo odgovorov. Ključno vprašanje pa se glasi: kaj je resnica? Dokler se resnica ne bo izkazala in dokler Rupnik ne bo javno prevzel odgovornosti za svoja dejanja, bo to v cerkveni skupnosti še naprej povzročalo razdor.

In kako naj razdeljeni v sebi oznanjamo evangelij? Kako naj bo Cerkev kredibilna v boju proti spolnim zlorabam v Cerkvi? Prav včeraj so udeleženci škofovske sinode v Vatikanu v Pismu Božjemu ljudstvu predali upanje, da bi vsi postali sodelavci misijonarskega občestva. Med drugim so v njem zapisali tudi to: »Predvsem pa je Cerkev našega časa dolžna v duhu spreobrnjenja prisluhniti tistim, ki so bili žrtve zlorab s strani članov cerkvenega telesa, in se konkretno in strukturno zavezati, da se to ne bo ponovilo.«

Da bomo lahko šli naprej kot skupnost in gradili Kristusovo Cerkev, potrebujemo resnico.

Če želite z nami deliti svoje mnenje, nam lahko pišete na Facebook ali na e-naslov: splet@druzina.si.