Ko govorimo o kritiziranih slovenskih škofih, ne moremo mimo osebe Antona Mahniča iz Kobdilja na Krasu, čigar ime je v slovenskem javnem prostoru poleg škofov Tomaža Hrena in Gregorija Rožmana verjetno najbolj negativno zaznamovano. Pri tem pa je treba poudariti, da Mahničeva pretežno negativna javna podoba za razliko od drugih kritiziranih slovenskih škofov ne zadeva prvenstveno njegovega škofovskega delovanja, temveč predvsem čas do škofovske posvetitve leta 1896, ko je bil imenovan za škofa na Krku. O Mahniču kot kritiziranem škofu lahko torej govorimo le pogojno in upoštevajoč to distinkcijo, a si kritični očitki na njegov račun zaradi njihove močne prisotnosti v današnjem javnem prostoru, predvsem pa zaradi izrazite enostranskosti in zgodovinske neustreznosti zaslužijo podrobnejšo obravnavo.

Mahničeva kontroverznost temelji najprej na njegovem literarnokritiškem delu, prek katerega se večina slovenskih šolarjev danes seznani z njegovim imenom. Goriški bogoslovni profe...