Prebivalce obenem pozivajo, naj ne čakajo na konec pandemije in naj proti raku ukrepajo takoj, kajti tudi rak ne čaka.

V času pandemije odkrili manj primerov raka

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana sicer neprekinjeno izvajajo onkološko zdravstveno dejavnost tudi v času pandemije, a to žal še ne zagotavlja, da ta ne bo vpliva na breme raka. Kot pravijo, jih skrbi, da v času pandemije odkrijejo manj novih primerov raka, skrbi tudi ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v zadnji tretjini leta 2021. Generalna direktorica Onkološkega inštituta Andreja Uštar je ob tej priložnosti dejala: »Neprekinjena onkološka dejavnost, ki smo jo zagotavljali med epidemijo covid-19, je velik organizacijski in strokovni izziv, ki ne bi bil mogoč brez zavzetosti in požrtvovalnosti vseh zaposlenih. Zahvaljujem se tudi bolnikom za potrpežljivost in spoštovanje vseh ukrepov ter vsem društvom na področju onkologije, ki so nas podprli pri komunikaciji z bolniki.« 

Neprekinjena onkološka dejavnost, ki smo jo zagotavljali med epidemijo covid-19, je velik organizacijski in strokovni izziv, ki ne bi bil mogoč brez zavzetosti in požrtvovalnosti vseh zaposlenih. (Andreja Uštar, generalna direktorica Onkološkega inštituta)

Ob simptomih se je treba takoj obrniti na osebnega zdravnika

Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Irena Oblak je izpostavila in pozvala prebivalce, da je treba paziti na zdrav življenjski slog in dodala, naj »se udeležujejo presejalnih programov, ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.« 

Uspešnost presejalnih programov

Preračuni Registra raka RS, v katerih so odstranili vpliv staranja na breme raka, kažejo, da se število novih primerov raka v zadnjih letih veča počasneje, kot se je v preteklosti. Pri moških se celo manjša, kar kaže, da smo v Sloveniji uspešni pri preprečevanju raka ter zgodnjem odkrivanju in zdravljenju predrakavih sprememb v presejalnih programih.

Predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš pojasnjuje: »Kar okrog 40 % vseh novih primerov raka in okrog polovico vseh smrti zaradi raka lahko preprečimo sami, z upoštevanjem Evropskega kodeksa proti raku, ki vsebuje 12 strokovno preverjenih priporočil proti raku. Priporočila so povezana predvsem z zdravim življenjskim slogom in zdravimi izbirami, cepljenjem proti okužbam, ki lahko povzročajo raka in udeležbo v presejalnih programih ZORA, DORA in SVIT.« 

»Ne odlašajte«

Ivanuševa je izpostavila, da pandemija covida-19 ni in ne sme biti razlog, da bi ljudje odlašali. »Rak praviloma ni akutna bolezen in kljub dodatnim pandemskim izzivom je prav, da vztrajamo, vztrajamo pri zdravem življenjskem slogu, cepimo svoje otroke proti okužbam, ki povzročajo raka, ter se udeležujemo presejalnih programov za raka, ki delujejo od maja 2020 dalje neprekinjeno. Če opazimo simptome, sumljive za raka, kontaktiramo svojega osebnega izbranega zdravnika bodisi po telefonu ali e-pošti. In če ne uspemo prvič, poskušamo še.« Če ne gre, prosimo družinske člane ali prijatelje za pomoč, še dodaja.

Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju.

Skoraj polovico rakov bi lahko preprečili

V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem, so opozorili sogovorniki na današnji novinarski konferenci. V Sloveniji je po ocenah Registra raka Republike Slovenije leta 2018 za rakom na novo zbolelo že okrog 15.000 ljudi, več kot polovica od njih za enim od petih najpogostejših rakov: za kožnim rakom, rakom debelega črevesa in danke, prostate, dojke in pljuč. »Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju.«