Prof. Valenčič je začel z Založbo Družina sodelovati že konec 60. let prejšnjega stoletja, po vrnitvi s študija v Rimu. Najprej je bil sodelavec pastoralne revije Cerkev v sedanjem svetu, nato pa 18 let njen urednik. Urejal je tudi revijo Oznanjevalec.

Dolgoletni urednik Cerkvenih dokumentov

Največji pečat pa je v Cerkvi na Slovenskem pustil z urejanjem zbirke Cerkveni dokumenti, ki jo je leta 1981 prevzel od Franceta Rodeta, ki je začel z izdajanjem zbirke. »Bil sem v ožjem uredniškem odboru. Ko je on šel v Rim, je rekel: 'Rafko, ti bi lahko to nadaljeval.' In sem rekel: 'Pa bom.' In sem nadaljeval s številko 13, okrožnico O človeškem delu,« se spominja, kako je preprosto sprejel to, kar mu je prišlo naproti. Z izdajo zadnjega dokumenta v letu 2022, ki nosi zaporedno številko 171, je urejanje zbirke zaključil.

Ko je on šel v Rim, je rekel: 'Rafko, ti bi lahko to nadaljeval.' In sem rekel: 'Pa bom.'

Za to veliko in dragoceno delo nismo hvaležni le drugi, tudi sam ga prepoznava kot pomembnega: »Je milost, priložnost, talent. Gotovo sem bil od vsega najbolj vesel cerkvenih dokumentov. To je končno vsa teologija: koncilska, pokoncilska, današnja. In tudi problematika, ki jo danes odpiramo, zlasti bioetična vprašanja ... Brez tega nas ni.«

Delo je opravljal z veseljem

»To ni nikakršno slovo,« je ob zahvali poudaril direktor Založbe Družina Tone Rode. »Ko je nekdo član Družine, ne moremo govoriti o slovesu. Rečemo: dobrodošel, bodi z nami še naprej. Zahvaljujemo se za vse darove, ki smo jih prejeli preko tebe, preko našega sodelovanja.« V imenu vseh sodelavcev je prof. Valenčiču podaril sliko, na kateri je upodobljen kot sejalec. »Ker si skozi ta desetletja sejal veliko dobrega med nami in v Cerkvi na Slovenskem,« je pojasnil.

Rafko Valenčič je iz rok Toneta Rodeta, direktorja Založbe Družina, prejema sliko. Levo vodja knjižnega uredništva David Ahačič. FOTO: Primož Milavec

Ob zaključku tega življenjskega poglavja Rafko Valenčič razmišlja: »Nekaj lahko rečem: to, kar sem delal, sem delal z veseljem. Zdi se mi, da je bil Bog naklonjen tam, kjer tega nikoli nisem pričakoval.« Poudaril je, da je na Družino vselej rad prihajal, in sodelavce ob koncu slovesnosti spomnil, da opravljamo veliko delo. Zaželel nam je uspešno delo tudi v prihodnje.