»Radost evangelija in evangelij življenja«
»Radost evangelija in evangelij življenja«
Nadškof Charles Chaput je pred svetovnim srečanjem družin nagovoril časnikarje, ki poročajo o verskih zadevah.
Filadelfijski nadškof Charles Chaput je v pripravah na svetovno srečanje družin v njegovi škofiji v letošnjem septembru nagovoril tudi predstavnike Združenja verskih časnikarjev. Srečanje je priredil red Kolumbovih vitezov v Združenih državah Amerike.
Na naši spletni strani objavljamo strnjeno različico nadškofovega nagovora.
Česa, si obetamo, bo papež Frančišek deležen ob svojem septembrskem obisku v Filadelfiji? Sam upam, da bo ugotovil, kako ga imamo ameriški katoličani na splošno, filadelfijski pa še prav posebej izredno radi in ga podpiramo z vsem srcem. Upam, da bo videl, koliko dobrega je v naši deželi, in veliko tega se je začelo pri nas, v Filadelfiji, kjer se je naš narod rodil.
Upam, da bo videl, kako globoko nas je oblikovala – kot mesto in kot narod – izkušnja priseljenstva. Upam, da bo videl, kako živa je naša Cerkev in kako odprta je za novega Duha življenja. Upam tudi, da bo opazil težo izzivov, s katerimi se soočamo pri krščanskem razumevanju družinskega življenja, zakonske zveze, človeške spolnosti in verske svobode. In upam, da bo od nas odšel z občutkom, kako ameriška Cerkev resnično izpolnjuje svoje poslanstvo.
Kaj mislim s tem zadnjim stavkom? Kritiki včasih trdijo, da ameriški škofje preveč govorimo o vprašanjih splava in verske svobode, ob tem pa spregledamo revne. Seveda govorimo o teh vprašanjih in bomo to goreče počeli še naprej, dokler bo potrebno, kajti pravici do življenja in verske svobode sta temelj človekovega dostojanstva. Brez pravice do življenja so ogrožene vse druge človekove pravice.
Toda pomislite na to: v Filadelfiji manj kot 200.000 dolarjev letno porabimo za nadškofijski urad, ki je pristojen za svetost življenja, družino in vprašanja laikov. Na uradu imamo eno stalno zaposleno osebo. Večino našega dela v podporo življenju opravijo prostovoljci, največkrat na župnijski ravni.
Kot primerjavo naj navedem, da več kot 4,2 milijona zasebno darovanih nadškofijskih dolarjev vsako leto darujemo socialni službi za uboge, brezdomce, invalide, mlade v stiski, pretepene ženske, svetovanje priseljencem, oskrbi s hrano in prehranskim programom. Z javnimi darovi pa nam uspe zbrati še dodatnih 100 milijonov dolarjev za zgoraj naštete in podobne potrebe. S polnim delovnim časom imamo po vseh katoliških mestih 1.600 stalno zaposlenih, ki opravljajo dela usmiljenja – manj kot dvesto izmed njih sodeluje s podpornimi mrežami za starše, družine in nosečnice.
Kakšen je nauk zgodbe? Če obstaja kar koli »neuravnoteženega« glede pristnega pričevanja katoliške Cerkve v Filadelfiji, se močno nagiba v prid revnim. Tako je bilo že od nekdaj. In to je stvarnost skoraj vsake škofije v Združenih državah Amerike. Vendar to ni dejstvo, ki bi lepo sodilo v zgodbo o »sočutnem papežu Frančišku proti konservativnim ameriškim škofom«.
Ko je bil Frančišek nadškof v Buenos Airesu, so ga politični voditelji v Argentini javno označili kot »vodjo opozicije«. Ko je branil cerkveni nauk o vprašanjih spolnosti in zakonske zveze, so ga obtožili »inkvizicije«. O svoji bridki izkušnji s to izjemno negativno vlado je pisal v svoji knjigi z naslovom On Heaven and Earth (O nebesih in o zemlji). Vredno jo je prebrati.
Zatorej upam, da bo sveti oče, ko se bo 27. septembra vračal domov, razumel, kako ameriški katoličani z njim v celoti delimo njegovo strast do krščanskega služenja in človekovega dostojanstva – začenši z nerojenim otrokom, vendar se naše služenj tu ne konča; skrbimo tudi za uboge in priseljence, od spočetja do naravne smrti človeka … in nenehno poudarjamo: »Veselje evangelija prihaja iz evangelija življenja.«
Vir: www.firstthings.com
Foto: splet
Na naši spletni strani objavljamo strnjeno različico nadškofovega nagovora.
Česa, si obetamo, bo papež Frančišek deležen ob svojem septembrskem obisku v Filadelfiji? Sam upam, da bo ugotovil, kako ga imamo ameriški katoličani na splošno, filadelfijski pa še prav posebej izredno radi in ga podpiramo z vsem srcem. Upam, da bo videl, koliko dobrega je v naši deželi, in veliko tega se je začelo pri nas, v Filadelfiji, kjer se je naš narod rodil.
Upam, da bo videl, kako globoko nas je oblikovala – kot mesto in kot narod – izkušnja priseljenstva. Upam, da bo videl, kako živa je naša Cerkev in kako odprta je za novega Duha življenja. Upam tudi, da bo opazil težo izzivov, s katerimi se soočamo pri krščanskem razumevanju družinskega življenja, zakonske zveze, človeške spolnosti in verske svobode. In upam, da bo od nas odšel z občutkom, kako ameriška Cerkev resnično izpolnjuje svoje poslanstvo.
Kaj mislim s tem zadnjim stavkom? Kritiki včasih trdijo, da ameriški škofje preveč govorimo o vprašanjih splava in verske svobode, ob tem pa spregledamo revne. Seveda govorimo o teh vprašanjih in bomo to goreče počeli še naprej, dokler bo potrebno, kajti pravici do življenja in verske svobode sta temelj človekovega dostojanstva. Brez pravice do življenja so ogrožene vse druge človekove pravice.
Toda pomislite na to: v Filadelfiji manj kot 200.000 dolarjev letno porabimo za nadškofijski urad, ki je pristojen za svetost življenja, družino in vprašanja laikov. Na uradu imamo eno stalno zaposleno osebo. Večino našega dela v podporo življenju opravijo prostovoljci, največkrat na župnijski ravni.
Kot primerjavo naj navedem, da več kot 4,2 milijona zasebno darovanih nadškofijskih dolarjev vsako leto darujemo socialni službi za uboge, brezdomce, invalide, mlade v stiski, pretepene ženske, svetovanje priseljencem, oskrbi s hrano in prehranskim programom. Z javnimi darovi pa nam uspe zbrati še dodatnih 100 milijonov dolarjev za zgoraj naštete in podobne potrebe. S polnim delovnim časom imamo po vseh katoliških mestih 1.600 stalno zaposlenih, ki opravljajo dela usmiljenja – manj kot dvesto izmed njih sodeluje s podpornimi mrežami za starše, družine in nosečnice.
Kakšen je nauk zgodbe? Če obstaja kar koli »neuravnoteženega« glede pristnega pričevanja katoliške Cerkve v Filadelfiji, se močno nagiba v prid revnim. Tako je bilo že od nekdaj. In to je stvarnost skoraj vsake škofije v Združenih državah Amerike. Vendar to ni dejstvo, ki bi lepo sodilo v zgodbo o »sočutnem papežu Frančišku proti konservativnim ameriškim škofom«.
Ko je bil Frančišek nadškof v Buenos Airesu, so ga politični voditelji v Argentini javno označili kot »vodjo opozicije«. Ko je branil cerkveni nauk o vprašanjih spolnosti in zakonske zveze, so ga obtožili »inkvizicije«. O svoji bridki izkušnji s to izjemno negativno vlado je pisal v svoji knjigi z naslovom On Heaven and Earth (O nebesih in o zemlji). Vredno jo je prebrati.
Zatorej upam, da bo sveti oče, ko se bo 27. septembra vračal domov, razumel, kako ameriški katoličani z njim v celoti delimo njegovo strast do krščanskega služenja in človekovega dostojanstva – začenši z nerojenim otrokom, vendar se naše služenj tu ne konča; skrbimo tudi za uboge in priseljence, od spočetja do naravne smrti človeka … in nenehno poudarjamo: »Veselje evangelija prihaja iz evangelija življenja.«
Vir: www.firstthings.com
Foto: splet