Na Slovenski matici so 1. junija 2022 pripravili posvet, posvečen dr. Radu Ludoviku Lenčku (1921–2005), slavistu, slovenistu, primerjalnem jezikoslovcu, filologu, pa tudi etnografu in kulturnem zgodovinarju, enem izmed tistih Slovencev, ki so sloves domovine in maternega jezika ponesli daleč v svet. Čeprav ga je po drugi svetovni vojni življenjska pot zanesla v ZDA, kjer je ustvaril vrhunsko akademsko kariero, je pomembne korake na svoji znanstveni poti naredil že doma. Prispevki v zborniku Rado Ludovik Lenček – humanist, učenjak, domoljub govorijo tako o njegovi razgibani življenjski poti in široki mreži prijateljskih in strokovnih stikov, kot o njegovem bogatem pedagoškem in znanstvenem delovanju.

Zagovornik sodelovanja preko »idejnih in političnih barier«

V uvodnem prispevku je dr. Aleš Gabrič, predsednika Slovenske matice, Rada Lenčka predstavil kot zagovornika »kulturnega sodelovanja preko idejnih in političnih barier«. Poudaril je Lenčkove misli o nalogah in odgovornosti ameriških Slovencev do ohranjanja narodne zavesti, ob tem pa njegove zasluge, da so se slovenistika in slovanske študije uveljavljale na ameriških univerzah. Obenem je Lenčkova prizadevanja povezal z delovanjem Slovenske matice in njenim sodelovanjem z zamejstvom in s Slovenci po svetu, ob čemer velja izpostaviti, da je Slovenska matica ob Lenčkovi 75-letnici leta 1996 že izdala njegove Izbrane razprave in eseje s celotno njegovo bibliografijo.

Dr. Vesna Mikolič je napisala splošen pregled o življenju in delu Rada Lenčka in podala vsebinska predstavitev zbornika. Dr. Lena Lenček, Lenčkova mlajša hčerka, zaslužna profesorica rusistka na Reed Collegeu v Oregonu, je predstavila človeško in znanstveno širino očeta, pri čemer prispevek bogati topla osebna nota. Za objavo v zborniku je poslala tudi dragocene fotografije iz družinskega arhiva.

Prispevki treh slovenistov, ki so Lenčkovi nasledniki

Njenemu pričevanju sledijo trije prispevki slovenistov z one strani oceana, ki so neke vrste Lenčkovi nasledniki. Ameriški slavist Henry R. Cooper ml. je prispeval spomine, bil je Lenčkov nekdanji študent in poznejši raziskovalni kolega, s katerim je ves čas ostal v tesnem stiku in občudoval njegovo raziskovalno strast.

Ameriško-slovenski literarni zgodovinar Timohty Pogačar piše o delovanju Rada Lenčka v času, ko je predsedoval Društvu za slovenske študije in o njegovih znanstvenih prispevkih v Papers in Slovene Studies ter v reviji Slovene Studies.

Kanadski slovenist Tom Priestly je podal osebni pogled na Rada Lenčka, ki je pomembno prispeval k Priestlyjevi lastni sociolingvistični poklicni poti, ko se je pridružil Društvu za slovenske študije in se pozneje ukvarjal s slovensko manjšino v Avstriji.

Lenčkova zapuščina je v NUK

V drugem delu zbornika spoznamo Lenčkovo delovanje in odmeve njegovega dela v tržaškem, srbskem in nazadnje slovenskem okolju. Ivo Jevnikar piše o pomenu bivanja in delovanju Rada Lenčka v prvih povojnih letih na Goriškem in Tržaškem

Slavistka in slovenistka dr. Marija Mitrovič je prispevala zapis o Lenčkovih objavah v srbskih znanstvenih publikacijah. Pokazala je na Lenčkovo zanimanje za južnoslovanske kulture in njegova prizadevanja za nastanek priročnika za standardni enotni srbohrvaški jezik, do česar pa nikoli ni prišlo.

Dr. Rozina Švent piše o ureditvi Lenčkove zapuščine, nad katero je bedela, poskrbela za njen izbor (skupaj z Lenčkovo ženo Nino, ki je leta delovala) prevoz iz Amerike v Slovenijo ter hrambo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Za zbornik je prispevala bogato slikovno gradivo iz arhiva NUK.

S predstavitve knjižnih novitet na Slovenski matici 15. februarja 2014. FOTO: Ivo Žajdela

Bogata življenjska in znanstvena pot slovenskega rojaka

Skozi zbornik se nam razprostre bogata življenjska in znanstvena pot slovenskega rojaka, ki je s svojim delovanjem v slovenskem, slovanskem in ameriškem prostoru v okviru slavističnih študij uveljavljal študije manjših slovanskih jezikov, literatur in kultur, predvsem slovenistiko. Po njegovi zaslugi in zaslugi široke mreže vzpostavljenih povezav, tudi njegovih naslednikov, je slovenistika v ZDA še danes prisotna, živa in živahna. Zbornik tako širi vednost o tem velikem slovensko-ameriškem slavistu in slovenistu, hkrati pa izraža tudi posebno priznanje za njegovo delo.

Plodna povojna leta v Gorici in Trstu

Rado Ludovik Lenček se je rodil leta 1921 na Mirni na Dolenjskem, gimnazijo je končal v Novem mestu ter v letih od 1940 do 1944 študiral slavistiko in etnografijo na Univerzi v Ljubljani. V študijskih letih je spoznal bodočo ženo Nino Lovrenčič, hčerko dr. Joža Lovrenčiča, pesnika in primorskega domoljuba, ki je bil med vojno ravnatelj slovenske klasične gimnazije v Gorici. Tam je tudi 23-letni Rado Lenček v tistem času poučeval slovenščino. V Gorici in Trstu je namreč živel v letih od 1944 do 1956, vmes je leta 1945 družino njegove žene doletela huda begunska pot, ko so se morali umaknili na Koroško. Lenček je zaročenki sledil in nato sta se naselila v Gorici, se leta 1946 poročila in leta 1948 preselila v Trst.

V tem času je bil močno vpet v poučevanje v slovenskih srednjih šolah ter tudi v prostovoljno društveno, publicistično in kulturno narodnoobrambno delo v korist manjšinske skupnosti. Sodeloval tudi s tržaško radijsko postajo, pisal za zamejske liste in periodiko, obenem pa se je ukvarjal z etnografskimi in jezikoslovnimi raziskavami ter se študijsko izpopolnjeval na področju slovanske filologije na Univerzi v Padovi.

Zbornik o Radu Lenčku je predstavila urednica Zarika Snoj Verbovšek. FOTO: Ivo Žajdela

V Ameriki se je osredotočal na slovensko jezikoslovje

Leta 1956 je z družino (ženo in dvema hčerkama) emigriral v Ameriko, kjer se je v celoti posvetil znanosti. Tam je nadaljeval študij, vpisal se je na doktorski študij moderne lingvistike na Univerzi v Chicagu in slovanskega jezikoslovja na Univerzi Harvard, kjer je leta 1962 doktoriral.

Najprej je bil zaposlen na Univerzi Illinois, nato na Univerzi Columbia v New Yorku, kjer je bil redni profesor slovanskih jezikov in kultur, bil pa je tudi gostujoči profesor na Univerzah Yale ter New York. Ustanovil je Društvo za slovenske študije (Societly for Slovene Studies) in bil njegov prvi predsednik ter med soustanovitelji revije Slovene Studies (1979).

Osredotočal se je na slovensko jezikoslovje, pa tudi slovansko primerjalno jezikoslovje. V ZDA je uveljavil slovenistiko kot samostojno znanstveno vedo in bil član uglednih mednarodnih združenj in prejemnik številnih nagrad. Bil je dopisni član SAZU, ambasador RS v znanosti ter prejemnik častnega znaka svobode RS za prispevek k poznavanju in uveljavljanju slovenske kulture v ZDA.

Zbornik je poklon velikem Slovencu

 Kot je na predstavitvi na Slovenski matici v Ljubljani 15. februarja 2014 povedala urednica Zarika Snoj Verbovšek, je zbornik poklon temu velikem Slovencu, ki je sloves domovine in maternega jezika ponesel daleč v svet in ki je zaslužen, da je slovenistika v ZDA še danes prisotna in živa. »Zato tudi tak naslov zbornika, ki smo si ga izposodili iz naslovne oznake v prispevku Lenčkove hčerke, saj ga točno te tri besede najlepše označijo: bil je namreč velik humanist, učenjak in predvsem domoljub, ki se mu je izpolnila zadnja želja, da je pokopan doma, med 'ljubljenimi Slovenci', v Šmihelu v Novem mestu.