Med znanci smo se že večkrat spraševali, kam bi lahko nekdo oddal za več maš po namenih, saj se v domačih župnijah velikokrat zgodi, da so precejšnje čakalne vrste. Hkrati pa se dogaja, da nekatere župnije nimajo zadosti darovanih maš.

Predlagam, da bi mogoče v Družini ali na kakšnem spletnem mestu objavili seznam župnij s kontakti, kjer je zaznati večje pomanjkanje darov za maše. Sam bi bil recimo pripravljen prek e-banke nakazati na TRR in prek e-pošte navesti namene darov, še najraje pa bi nakazal tja, kjer bi vedel, da imajo pomanjkanje darov.

Meni je vseeno, če bo maša na drugem koncu Slovenije, važno je, da vem, na kateri dan bo, da grem takrat k maši na našem koncu. Pomembna je ta duhovna povezanost. Zgolj predlog.


»Hvalevredno je, da je med verniki prisotna vera v Gospodovo bližino.« FOTO: Tatjana Splichal.


Odgovarja Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof:

Hvala za vprašanje o možnostih naročanja več mašnih namenov in tudi za predloge, o katerih bomo razmišljali. To vprašanje je posebej aktualno sedaj v času epidemije, ko smo omejeni z mnogimi določili glede darovanja maš v cerkvah in prisotnosti vernikov.

Nekateri župniki z veseljem pripovedujejo, da se v tem času preizkušnje še več ljudi obrača nanje ter jih prosi za molitev in daritev maše po svojih namenih. Drugi duhovniki pa se obračajo na škofije s prošnjo, da bi jim posredovali mašne namene, da bi po teh namenih darovali maše.

Zares so razlike med župnijami in tudi med navadami vernikov po različnih župnijah. Marsikaj je odvisno od verske vzgoje ljudi v odnosu do maše ter tudi od duhovnikov, ki k darovanju za maše bolj ali manj spodbujajo svoje vernike. Nekateri se pri tem zelo potrudijo, drugi manj.

Zelo hvalevredno je, da je med mnogimi verniki še vedno prisotna vera v Gospodovo bližino in pomoč po daritvi svete maše. Dar za mašni namen pa je hkrati tudi dar za duhovnike in predstavlja redni prihodek za njihovo življenje.

Pomembno je, da verujemo in čutimo, da z daritvijo maše lahko svojim pokojnim ali tudi svojim bližnjim podarimo največji dar. O tem govori zgibanka »Radi bi naročili za mašo, vendar …?«, ki jo je v ta namen izdala Škofija Koper leta 2014.

Maše lahko darujemo za pokojne, poleg tega pa tudi za žive sorodnike in prijatelje, za blagoslov v družinah, ob rojstvu otrok, ob godovih in rojstnih dnevih prijateljev, ob boleznih in preizkušnjah, za domovino, v molitvi ob svetovnih problemih, za življenje in delo v Cerkvi … in še za mnoge druge namene, za katere ljudje prosijo Boga, svojega Odrešenika.

Imam izkušnjo, ko sem sam prejel naenkrat od ene družine tudi po 20 ali 30 darov za maše za zelo različne namene.

Še vedno je najboljša pot za naročanje mašnih namenov prek domačega župnika. Če bi bila tu težava, se obrnite na župnike sosednjih župnij, na duhovnike na romarskih krajih ali pa tudi na škofije, kjer se boste o tem pogovorili s konkretnim človekom.

Lahko se pozanimate pri svojem župniku ali na škofiji, na koga bi se osebno obrnili, da bi sprejel vaše namene in jih ob določenem dnevu opravil. Sprejeti darovi mašnike zavezujejo, da s temi nameni ravnamo skrajno odgovorno in natančno, saj smo odgovorni tako pred Bogom kot pred ljudmi.


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (19/2021).