»Gospod, daj mi zveste ljubezni, da bom upal v pomlad trdneje kot v zimo.« FOTO: Pexels.


Stopili smo v mesec maj, Marijin mesec, in že dodobra zakorakali v pomlad. Narava nas kliče k novemu življenju, v nas samih pa je pogosto veliko brezupa in skrbi nad prihodnostjo.

K upanju in veselju nad življenjem nas kliče naslednja molitev, ki jo je zapisal Michel Quoist (1918–1997), francoski katoliški duhovnik in pisatelj.

Quoist je napisal vrsto del s teološko vsebino, najbolj znan pa je po svojem delu Molitve življenja, knjigi, ki je prvič izšla leta 1954.

Življenje je lepo, Gospod,
in rad bi ga utrgal nekako tako,
kot nabiramo cvetje v pomladnem jutru.
Prav dobro vem, moj Gospod,
da cvetje požene iz tal šele po koncu
dolge zime, med katero je vladala smrt.

Oprosti mi Gospod,
da ne verujem dovolj v pomlad življenja,
da se mi življenje prepogosto zdi
kot dolga zima, ki ne neha žalovati
za odpadlim listjem in cvetjem, ki ga ni …

Vendar pa z vsemi močmi
verujem v tebe, Gospod,
toda ob tvojem grobu se spotaknem,
čeprav vidim, da je prazen.
In ko mi apostoli današnjih dni
oznanjajo, da so te videli živega,
sem kot Tomaž: čutim potrebo,
da te vidim in da te otipam.

Iz vsega srca te prosim,
Gospod, daj mi dovolj zveste ljubezni,
da bom upal v pomlad
trdneje kot v zimo,
da mi bo izza smrtnih senc velikega petka
sijala vera v zmagoslavno jutro Vstajenja.

Da, Gospod, življenje je lepo,
kajti tvoj Oče ga ustvarja.
Življenje je lepo, kajti ti
nam ga znova daješ, ko ga izgubimo.
Življenje je lepo, ker je to
tvoje Življenje, darovano za nas.


Preberite še:
- »Gospod, podari mi pogum za majhne korake«
- »Samo ta trenutek je dragocen«
- Molitev v stiski in preizkušnji
- Molitev za pokojne sorodnike in prijatelje
- »Z ljubeznijo spreminjaš svet v zlatnino«