Tomaž Erzar: Ko starši tako zelo skrbijo za otroka, je to v resnici njihova in ne otrokova potreba. FOTO: Tatjana Splichal



Letošnji Teološki simpozij z naslovom »Vloga očetov in moških v družinah ter njihova duhovnost v luči sv. Jožefa« v organizaciji Teološke fakultete v Ljubljani je želel ponuditi možnost teološke poglobitve v letu svetega Jožefa, ki ga je sveti oče Frančišek razglasil z apostolskim pismom »Z Očetovim srcem« lanskega 8. decembra, na praznik Brezmadežne. Po uvodnem pozdravu nadškofa metropolita in predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Stanislava Zoreta so udeleženci prek zooma prisluhnili predavanjema dveh predavateljev Teološke fakultete, obeh mož in očetov.

Doc. dr. Tadej Stegu se je, kot so zapisali organizatorji, v predavanju »Jožef pa je storil« dotaknil lika Jožefa kot očeta otroku, ki ni njegov otrok, s čimer lahko navdihuje našo držo in odnose v družini in družbi, na poseben način pa tudi naše pastoralno delo. Jožef posluša in udejanja božji načrt, zavedajoč se, da Jezus ni njegov otrok, in ga – v zavesti, da ni njegova last in njegov »projekt« – vzgaja, da bi tudi Jezus sledil Očetovemu načrtu. Ni vedno lahko priznati, da moj otrok ne pripada meni, in mu pustiti svobode, da odkrije pravega Očeta in njegov načrt. A to je bilo Jožefovo poslanstvo in je poslanstvo vseh sodelujočih v pastorali – odkrivanje in varovanje rasti božjega življenja v teh, ki so nam zaupani.


Predaval je tudi Tadej Stegu. FOTO: Ksenja Hočevar


Prof. dr. Tomaž Erzar pa je v predavanju »Življenje z očetom« izpostavil potencial za sočutno starševsko držo v vsakem od nas, ki ga otroci prebudijo. Starši pri vzgoji tudi nihajo, so prestrašeni in ne vedo, kako naprej, kar si morajo po njegovih besedah priznati in ne skrivati občutij in pozneje otroku izstaviti računa za svojo stisko. »Ko starši potlačijo svoje potrebe, se pri tem nabere veliko jeze in bodo prej ko slej otroku izstavili račun. Toda račun lahko izstavi trgovina, kar pa starši niso,« je poudaril Erzar in – kot je njegove besede navedla STA – dodal, da vzbujanje krivde ni na mestu.

»Ko starši tako zelo skrbijo za otroka, je to v resnici njihova in ne otrokova potreba. V vsem mu želijo ustreči tudi tedaj, ko je trmast in joka,« je pojasnil. Namesto tega bi si morali priznati, da so v dvomu, in si vzeti trenutek za razmislek. »Očetje v trenutkih stiske ne smejo iskati tolažbe pri otrocih, ki so bolj ranljivi. Tako bi jim namreč vzeli pogum in zaupanje v svet,« je prepričan Tomaž Erzar. Tolažbo naj poiščejo drugje. Spomnil je še, da je v preteklosti otroke zelo skrbelo za stiske staršev, kar se danes na srečo spreminja. Na vprašanje, ali otrokova osredotočenost nase ne vodi v razvajenost, pa je odgovoril, da ima vsako vedenje svoje ozadje, ki ga je treba pogledati podrobneje, je poročala STA.