»Če Putin zmaga, to ne bo samo poraz za Ukrajino, ampak tudi poraz in nevarnost za vse nas. Kajti svet bo nevarnejši, mi pa bomo bolj ranljivi za nadaljnjo rusko agresijo,« je pred današnjim začetkom dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata po navedbah STA povedal Stoltenberg.

Natovi ministri zdaj razpravljajo, kako okrepiti proizvodnjo, da bi znova napolnili skladišča z opremo in še naprej pomagali Ukrajini, glavni tajnik pa po dvodnevnem zasedanju pričakuje tudi odločitev o tem, kako uporabiti Natov proces načrtovanja, da bi okrepili proizvodnjo vojaške opreme.

Rusija se gotovo zaveda, da v jedrski vojni ne more zmagati nihče.

Vojno je začel Putin in jo mora tudi končati z umikom iz Ukrajine

Sporočilo Nata je jasno in zavezništvo bo stalo ob strani Ukrajini, dokler bo to potrebno. Kot je poudaril Stoltenberg, je vojno začel Putin in jo mora tudi končati z umikom iz Ukrajine, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa mora ustaviti sodelovanje Belorusije v tem »nezakonitem sporu«.

Putinove grožnje z uporabo jedrskega orožja so po besedah glavnega tajnika Nata nevarne in neodgovorne, saj se Rusija zaveda, da v jedrski vojni ne more zmagati nihče. Nato pozorno spremlja ruske jedrske sile in doslej niso zaznali sprememb v ruskem ravnanju, vendar ostajajo pozorni.

Države članice G7 so po pogovoru z Zelenskim pozdravile pripravljenost Ukrajine za »pravičen mir«.

Zelenski: Putin ima še vedno prostor za stopnjevanje spora

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je danes po dveh dneh obsežnih ruskih raketnih napadov voditeljem držav skupine G7 dejal, da ima ruski predsednik Vladimir Putin še vedno prostor za nadaljnje stopnjevanje spora in v luči tega je politike pozval, naj Ukrajini pomagajo pri financiranju sistema zračne obrambe. Morebitno stopnjevanje vojne namreč tudi po besedah Zelenskega predstavlja grožnjo vsem, ne le Ukrajini, predsednik pa je opozoril tudi na povečano grožnjo iz Belorusije.

Države članice G7 so po pogovoru z Zelenskim sporočile, da bodo od Putina terjale odgovornost za nedavne raketne napade na ukrajinska mesta, prav tako pa so obljubile nadaljnjo finančno, humanitarno, vojaško, diplomatsko in pravno podporo državi ter se zavezale, da bodo trdno stale ob strani Ukrajini, dokler bo to potrebno. Pozdravile so tudi pripravljenost Ukrajine za »pravičen mir«, ki naj bi vključeval spoštovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti iz Ustanovne listine ZN ter zagotavljanje sposobnosti Ukrajine, da se v prihodnosti brani sama. Vsak sporazum bi moral zagotoviti tudi okrevanje in obnovo Ukrajine, vključno z iskanjem možnosti za to s sredstvi iz Rusije, ter si prizadevati za odgovornost za ruske vojne zločine.