Putin: Rusija energije ne uporablja kot orožje, Zahod s sankcijami škodi le sebi
Putin: Rusija energije ne uporablja kot orožje, Zahod s sankcijami škodi le sebi
Na gospodarskem forumu v Vladivostoku je Putin pretežen del govora namenil vojni v Ukrajini in njenim posledicam, med katerimi prednjači energetska kriza. Ta posebej pesti Evropo, potem ko se je v minulih mesecih občutno zmanjšal uvoz ruskega plina in se krepi strah, da se utegne že kmalu povsem ustaviti, cene energije pa so posledično eksplodirale.
Zahodni voditelji Moskvi očitajo, da energijo izkorišča kot orožje, medtem ko Rusija odgovornost za zmanjšane dobave pripisuje Zahodu in sankcijam, ki jih je ta proti njej uvedel zaradi vojne v Ukrajini.
»Pravijo, da Rusija energijo uporablja kot orožje. Kakšen nesmisel! Kakšno orožje naj bi uporabljali? Dobavljamo toliko, kot je potrebno« trdi Putin.
Glede same vojne je ruski voditelj danes ponovil trditev, da je bil napad na Ukrajino nujen in je okrepil suverenost Rusije. »Ničesar nismo izgubili in ničesar ne bomo izgubili,« je bil odločen Putin. Kot največjo »grožnjo celotnemu svetu« je nasprotno izpostavil »vročico«, s katero zahodne države zdaj uvajajo sankcije proti Rusiji.
Vladimir Putin. FOTO: Twitter
A, kot je zatrdil v govoru, se Rusija s to »gospodarsko, finančno in tehnološko agresijo« dobro spopada, tako da sankcije bolj škodijo Zahodu samemu kot pa njej. »Ne glede na to, kako močno si nekdo želi izolirati Rusijo, to ni mogoče,« je poudaril.
»V mednarodnih odnosih je prišlo do tektonskih sprememb«
Medtem ko moč Zahoda slabi, se vloga azijsko-pacifiške regije v globalnih zadevah po oceni ruskega predsednika občutno krepi, partnerstvo med »dinamičnimi, perspektivnimi« državami v tej regiji pa bo ustvarilo »kolosalne nove priložnosti za naše ljudi«. Ob tem so iz Kremlja sporočili, da se bosta Putin in kitajski voditelj Xi Jinping osebno sestala prihodnji teden v Uzbekistanu, kjer se bosta oba udeležila vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, navaja STA.
Ukrajina ima podporo Velike Britanije
Nova britanska premierka Liz Truss je v torek že opravila prve pogovore s tujimi voditelji. Najprej je govorila z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu zagotovila polno podporo, on pa jo je povabil na obisk v Kijev. V svojem prvem telefonskem klicu je ukrajinskemu voditelju zagotovila, da »uživa njeno polno podporo in da se lahko Ukrajina zanese na pomoč Velike Britanije na dolgi rok,« so sporočili z Downing Streeta 10.
FOTO: Twitter Liz Truss
Kot so še razkrili, sta voditelja govorila tudi o potrebi po krepitvi globalne varnosti in nujnih ukrepih, s katerimi bi končali financiranje »vojaškega stroja« ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ob tem sta obsodila Putinove poskuse, da energijo uporabi kot orožje.
Zelenski je medtem na Twitterju sporočil, da sta s Truss »uskladila nadaljnji pritisk« na Rusijo. Britanskemu narodu se je zahvalil za izdatno obrambno in gospodarsko pomoč, a dodal, da se mora ta še okrepiti.
Cilj je ustaviti agresijo in pripeljati storilce pred roko pravice. (Volodimir Zelenski)
Velika Britanija je bila pod vodstvom zdaj že nekdanjega premierja Borisa Johnsona ena od najtrdnejših podpornic Ukrajine od samega začetka ruske invazije. London je Kijevu doslej namenil ogromno vojaške opreme in finančnih sredstev, Johnson pa je večkrat obiskal Kijev. Pričakovati je, da bo Trussova nadaljevala s to politiko odločnega boja proti Rusiji.
Ukrajina poziva k napotitvi mirovnih sil ZN v nuklearko v Zaporožju
Medtem je ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom podprl namestitev mirovnih sil ZN v jedrski elektrarni v Zaporožju. Pri Energoatomu so opozorili tudi na možnost zaustavitve delovanja nuklearke.
»Eden od načinov za vzpostavitev varnega območja v okolici jedrske elektrarne v Zaporožju bi lahko bila napotitev mirovnega kontingenta ZN, seveda ob umiku ruske vojske,« je vodja Energoatoma Petro Kotin dejal v izjavi za ukrajinske medije.
Razmišljajo tudi o zaustavitvi delovanja elektrarne
»Preučujemo možnost zaustavitve elektrarne,« je povedal vodja ukrajinske agencije za jedrsko varnost Oleg Korikov. Debata o zaustavitvi delovanja elektrarne se je odvijala iz varnostnih razlogov in skrbi zaradi zalog dizelskega goriva za rezervne generatorje. Morebitna nesreča v jedrski elektrarni Zaporožje namreč ne bi vplivala le na Ukrajino, ampak tudi na njene sosede.
Jedrska elektrarna Zaporožje. FOTO: Wikipedia
Tudi generalni direktor IAEA Rafael Grossi je v današnjem televizijskem intervjuju dejal, da je »nujno potrebno« vzpostaviti zaščito okoli objekta. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem dejal, da »vsekakor zaupa« poročilu IAEA, ki priporoča vzpostavitev varnega območja okoli največje jedrske elektrarne v Evropi, vendar je obžaloval, da za obstreljevanje elektrarne niso neposredno obtožili tudi Ukrajine.
