Putin je o svoji odločitvi že obvestil nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki pa sta izrazila razočaranje. Ruska duma Putina že prejšnji teden pozvala k priznanju neodvisnosti ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk. Danes pa sta ga k temu pozvala še voditelja samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk, Denis Pušilin in Leonid Pašečnik, poroča STA.

Dodatno zaostrovanje na vzhodu Ukrajine

To je še dodatno zaostrilo razmere na vzhodu Ukrajine. Ukrajina in Zahod se bojita, da bi lahko Moskva na to območje poslala vojsko. Na vzhodu Ukrajiner že od ruske priključitve Krima leta 2014 potekajo spopadi med ukrajinsko vojsko ter proruskimi separatisti v samooklicanih Ljudskih republikah Doneck in Lugansk.

Proruski separatisti ukrajinski vojski danes očitajo nove napade, v katerih sta bili po njihovih navedbah ubiti najmanj dve osebi. Ruska vojska je tudi sporočila, da je v spopadih na ruskem ozemlju ubila pet ukrajinskih "saboterjev", poroča STA. Ukrajinska vojska je to že zanikala.

Zahodni zavezniki Kijeva z ZDA na čelu sicer opozarjajo, da je zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine del ruskega scenarija ustvarjanja lažnih provokacij oziroma pretveze, ki bi jo nato izkoristili za napad na Ukrajino.

Upanje za mir uprto v vrh ZDA-Rusija

V iskanju mirne rešitve ukrajinske krize so sicer pogledi Zahoda in Ukrajine uprti v obet rusko-ameriškega vrha. Ta je predviden za četrtek. 

V Ženevi se bosta po napovedih najprej srečala zunanja ministra držav, Sergej Lavrov in Antony Blinken, sledilo naj bi srečanje Putina z ameriškim predsednikom Joejom Bidnom. Macron se z njima še dogovarja. Biden se je pripravljen srečati, če do takrat ne bo prišlo do ruske invazije, medtem ko odločitev Putina še čakajo.

Ukrajina za takojšnje sankcije

Obet rusko-ameriškega vrha je danes na zasedanju v Bruslju pozdravilo več ministrov članic EU. Iz Nemčije prihaja poziv Rusiji naj se vrne k pogajalski mizi. 

Ukrajina upa, da bo pričakovano srečanje ruskega in ameriškega predsednika zagotovilo umik ruskih sil, nameščenih ob in v državi. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes v Bruslju ponovil znano ukrajinsko stališče, da bi bilo treba vsaj nekatere sankcije proti Rusiji uvesti zdaj in s tem preprečiti napad.

EU sicer vztraja, da bo sankcije proti Rusiji, ki jih pripravlja skupaj z ZDA in drugimi partnericami, uveljavila v primeru vojaškega napada na Ukrajino. V pripravi so tudi sankcije proti Belorusiji, če bo ta sodelovala v napadu. Nekatere vzhodne članice sicer menijo, da bi morala unija premisliti o tem, kako se odzvati na sedanje razmere, ne zgolj čakati na vojaški napad. 

Dogovor o vzpostavitvi EU misije

Ukrajinski zunanji minister je sicer ob odhodu z današnjega zasedanja v Bruslju povedal, da so dosegli načelni dogovor o vzpostavitvi misije EU za vojaško svetovanje in usposabljanje v Ukrajini, pri čemer ne bo šlo za bojne sile. Je pa ob tem znova pozval k jasni perspektivi članstva Ukrajine. Jasno sporočilo Rusiji, da je Ukrajina del evropske družine, bi bilo po njegovo najboljši način za umiritev razmer.