Ne maram, da kdo sili vame z vprašanji in brska po meni. Tudi, če je to žena. Potem pa jo slišim govoriti, da me pač mora vprašati, če ji jaz nič ne povem o sebi. Hoče vedeti, o čem razmišljam, kaj čutim, kaj me žuli … Ja, Bogu hvala zanjo. Brez nje bi se najbrž še vedno vrtel okrog istih vprašanj, ki so me zaposlovala v mojih dvajsetih letih, ko sem bil še sam. Tako pa me primora, da večkrat pogledam vase, kje in kako sem. Vem, da je brez tega najin odnos prazen. In kadar je tako, mi to odkrito pove.

V teh dneh so me močno zadele besede, ki jih je Jezus izrekel v priliki: »Nikoli vas nisem poznal.« V priliki bodo namreč prišli ljudje in ga prepričevali, naj jih spusti noter, saj so vendar v njegovem imenu prerokovali, ozdravljali, izganjali demone in delali dobra dela. Zanimivo, da Jezus tokrat ne reče: »Nikoli me niste poznali« ali »Niste spoznali mojega Očeta«. Ena glavnih nalog je, da se pustimo Bogu spoznati. Dobra dela niso dovolj.

Pustiti se spoznati. Zaka...