Ameriška raziskovalna novinarka je poslanstvo našla v prizadevanju za spoštovanje človekovega življenja od spočetja dalje. Z njo se je za zadnjo številko Družine pogovarjal Klemen Čeligoj.

Lila Rose se je rodila leta 1988 kot tretja od osmih otrok. Njeni starši so bili tako očitno zelo naklonjeni življenju. Da jabolko ne pade daleč od drevesa, je Lila pokazala s tem, ko je pri rosnih petnajstih letih ustanovila mladinsko gibanje Live Action, ki si prizadeva za kulturo življenja in preprečevanje splavov. S sodobno tehnologijo in mediji skušajo ozaveščati javnost o pravicah nerojenih otrok do življenja. Pri svojem delovanju uporabljajo tudi raziskovalno novinarstvo.

Lila, kako je mogoče, da si se že pri petnajstih letih odločila, da boš ustanovila gibanje za kulturo življenja?

Ko sem imela devet let, sem doma našla knjigo, ki je natančno opisovala postopek splava. Čeprav sem bila še otrok, sem prepoznala, da gre za človeška bitja, zato sem bila šokirana, da lahko kdo kaj takega naredi otroku. Ko sem v naslednjih letih spoznavala grozo, ki jo splav povzroča v Ameriki, sem prizadevanje za kulturo življenja sprejela kot sestavni del svojega življenja.

Ali te je kdo v mladosti posebej navdušil za kulturo življenja? Si imela kakšnega vzornika?

Vedno me je navdihovala bl. mati Terezija. Ena od njenih misli npr. pravi: »Revščina je, če se odločiš, da mora otrok umreti zato, da boš ti živel tako, kot hočeš.«

Si ob vpisu na slovito univerzo UCLA (University of California, Los Angeles) vedela, da želiš življenje posvetiti prizadevanju za kulturo življenja, ali si imela druge poklicne cilje?

Ves čas sem si želela služiti Bogu. V rani mladosti sem ga prosila, da me uporabi tako, kot ve, da je prav. To se ob vpisu na univerzo ni spremenilo. Nikoli nisem imela razloga, da bi dvomila v Boga.

Posvetiva se tvojemu delu. V Live Action deluješ kot predsednica in kot raziskovalna novinarka. Kaj so najbolj presenetljive ugotovitve vaše organizacije?

Odkrili smo številne šokantne resnice o industriji splava: resnico o vodilnih medijih, ki naredijo vse, da dejstva o splavu prikrijejo. Tudi klinike za splav širijo napačne podatke – tako o razvoju otroka pred porodom kot o posledicah različnih strupov, ki jih vbrizgajo v prestrašeno nosečnico. Industrija splava želi, da ženske o tem ne bi bile obveščene in bi še naprej lahko izvajali svoje grozovite postopke. Spoznali smo tudi, da zaposleni v Planned Parenthood (vodilna organizacija za svetovanje in zdravljenje ob porodu v ZDA, op. a.) spodbujajo trgovino z belim blagom, ponujajo splave trinajst- in štirinajstletnim ...

V enem vaših videov lahko vidimo »mamo pod krinko«, ki ji svetujejo, naj počaka, da bo njen nerojen otrok star štiri ali pet mesecev, da bodo lahko z gotovostjo določili njegov spol in nato opravili splav, če bo otrok »napačnega« spola. Se v ZDA pogosto dogaja, da ženska splavi otroka samo zato, ker nosi deklico?

Splav kot način izbire spola otroka je močno razširjen na Kitajskem in v Indiji, žal pa je ta mračni pojav navzoč tudi pri nas. Na tisoče deklicam je bila v ZDA zaradi tega vzeta možnost življenja in tovrstni splavi se nadaljujejo. Pravzaprav se položaj še slabša. Planned Parenthood in drugi velikani promovirajo idejo »brez obsojanja«, po kateri je ubijanje nerojenih otrok zaradi kateregakoli razloga svobodna odločitev. S takim aktivizmom splav zaradi »napačnega« spola otroka le pridobiva.


Celoten intervju Klemena Čeligoja z Lilo Rose:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/0B85EBD9ED268CBAC1257B51003BFB28?OpenDocument


Foto: Live Action