V prostorih Teološke fakultete v Ljubljani so v sredo, 4. decembra, predstavili bogato letošnjo bero knjig, priročnikov in znanstvenih revij.

V zbirki Priročniki Teološke fakultete so izdali dve knjigi. Prva, Zgodovina Cerkve na Slovenskem, je pravo veledelo, ki ga je napisal dr. Matjaž Ambrožič. Knjiga obsega 640 strani, v njej pa avtor prikaže vso zgodovino krščanstva od 2. stoletja (Oglej) naprej, in vse do danes.

Knjiga posreduje večplasten pomen Katoliške cerkve za slovenski narod

Univerzitetni učbenik Zgodovina Cerkve na Slovenskem študente teologije, kot seveda tudi vse druge, ki jih zanima zgodovina Cerkve na Slovenskem, seznanja z osnovnimi tematikami in vprašanji iz zgodovine Cerkve na tleh Republike Slovenije in sosednjih dežel.

Vsebina »učbenika« želi posredovati večplasten pomen Katoliške cerkve za slovenski narod. Po kronološkem ključu je razdeljena na tematske sklope. Predstavljen je tudi širši okvir pomembnejših tematik. V učbeniku so navedeni odgovarjajoči zemljevidi iz Slovenskega zgodovinskega atlasa in literatura.

Splošna liturgika

Druga knjiga oziroma priročnik (»učbenik«) je Splošna liturgika (podnaslov: Krščanski obredi v siju nebeških resničnosti). Napisal jo je dr. Slavko Krajnc.

Temeljni dokument Cerkve, ki govori o prenovljenem bogoslužju zahteva, da je treba razlagati bogoslužje iz različnih zornih kotov in sicer »z bogoslovnega, zgodovinskega, duhovnega, pastoralnega in pravnega vidika.« (B 16) V luči tega navodila je ta učbenik »splošne liturgike« razdeljen na sedem poglavij:

(1) najprej splošni pojmi o naravi krščanskega bogoslužja, nato pregled (2) o zgodovinskem razvoju bogoslužja (o vzhodnih in zahodnih obredih, Lutrovi reformi in Cerkovni ordningi), (3) o dialogu med Bogom in ljudmi (jeziku, znamenjih in glasbi), (4) o posvečevanju časa (liturgično leto, molitveno bogoslužje in o svetih opravilih Božje besede), (5) o pravni ureditvi in ustvarjalnosti v bogoslužju, (6) o teologiji bogoslužja in liturgični duhovnosti ter (7) o ljudskih pobožnostih.

Za lažje razumevanje zgodovinskega razvoja se v dodatku nahajajo še prve strani najosnovnejših antičnih liturgičnih dokumentov o bogoslužju.

Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi

V zbirki Znanstvena knjižnica Teološke fakultete je izšlo šest knjig. Dr. Roman Globokar je napisal knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi.

V njej je predstavil vpliv digitalnih medijev na celosten razvoj otrok in mladih. Izpostavi poudarke sodobne kulture (hitre spremembe, provizoričnost, globalnost, virtualnost, vrednotna praznina itd.) in predlaga vrednote, ki naj bi jih spodbujala šola v digitalne dobe (samospoštovanje, čustvena vzgoja, kritično mišljenje, kreativnost, skupnost).

Del celostne vzgoje je tudi poznavanje religij, zato avtor zagovarja uvedbo nekonfesionalnega religijskega pouka za vse učence v slovenskih javnih šolah. Ob koncu je predstavil rezultate dveh obsežnih raziskav o katoliškem šolstvu pri nas.

Stoletni sadovi

Dr. Marjan Turnšek je uredil zbornik Stoletni sadovi. Člani katedre za dogmatično teologijo so v jubilejnem letu z zbornikom predstavili »dogmatične sadove« na »stoletnem drevesu« TEOF v okviru Univerze v Ljubljani.

Prvi del z naslovom Sadovi preteklosti s hvaležnostjo predstavlja delo njenih rajnih profesorjev. Kako katedra živi ob stoletnici svojo sedanjost in gleda v prihodnost z upanjem, predstavljajo prispevki živečih članov katedre v drugem delu pod naslovom Sadovi sedanjosti.

Tretji del ponuja Podarjene sadove, ki so jih ob jubileju poklonili nekateri pomembni teologi iz tujine, ki so povezani z ljubljansko teološko fakulteto (zaslužni papež Benedikt XVI., Hans Urs von Balthasar, Jürgen Moltmann, Bruno Forte, Marino Qualizza in Marko I. Rupnik).

Kultura Kijevske Rusije in krščanska zgodovinska zavest

Dr. Simon Malmenvall je doktoriral s temo, ki je pod naslovom Kultura Kijevske Rusije in krščanska zgodovinska zavest zdaj izšla še v knjigi. Ta spada v okvir kulturno-idejne zgodovine in historične teologije. Gre za prvo celovito osvetlitev oblikovanja krščanske kulture Kijevske Rusije (najstarejše vzhodnoslovanske državne tvorbe, ki je obstajala med 10. in 13. stoletjem) v slovenskemu znanstvenemu prostoru. Pri tem je avtor posebno pozornost namenil proučitvi zgodovinske zavesti (kot zgodovine odrešenja) takratne staroruske posvetne in cerkvene elite v času neposredno po uradnem sprejetju krščanske vere.

Poglavitni del knjige se posveča štirim zgodovinsko-religijskim narativnim virom, sestavljenim med sredino 11. in sredino 12. stoletja: pridigi Beseda o postavi in milosti, letopisu Pripoved o minulih letih, hagiografiji Branje o Borisu in Glebu in potopisu Življenje in romanje Danijela.

Kronična bolezen v družini

Dr. Tanja Pate je avtorica knjige Kronična bolezen v družini. Soočanje in nenehno prilagajanje.

Znanstvena monografija obravnava področje razumevanja in soočanja s kronično boleznijo pri posamezniku in njegovi družini.

Vsebuje pregled sodobnih biopsihosocialnih, sistemskih in relacijskih modelov ter raziskav.

Namenjena je vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s posamezniki s kronično boleznijo, kot tudi vsem, ki živijo s kronično boleznijo, njihovim svojcem in tistim, ki jih zanima čustveni svet vsakodnevnega soočanja in prilagajanja na izzive kronične bolezni.


Travma in relacijska družinska terapija

Nova knjiga dr. Christiana Gostečnika nosi naslov Travma in relacijska družinska terapija (Znanstvena knjižnica 67; Teološka fakulteta, Brat Frančišek, Frančiškanski družinski inštitut).

V njej avtor pravi, da si telo vse zapomni, govori izključno samo resnico, in kadar ne zmore sprejemati več krutih in zlorabljajočih čutenj, zboli. Bolezni so torej nenehna opozorila, da je treba nekaj korenito spremeniti, da je čas, da začnemo razmišljati drugače in poskrbimo zase.

Poskrbeti za telo je torej bistveno, ker s tem poskrbimo za najžlahtnejši tempelj, v katerem živimo in nas usmerja k sebi, k drugemu, v onostranstvo in k Bogu.

Zato relacijska terapija prisluškuje telesu, ker telo nikoli ne utihne. Govori nam prek bolečin, prek temeljnih afektov in senzoričnih vzgibov, ki so najmočnejša govorica telesa.

Vračanje religije v postmodernem kontekstu

Dr. Branko Klun in Luka Trebežnik sta uredila zbornik Vračanje religije v postmodernem kontekstu.

Knjiga se posveča sodobni filozofiji religije skozi prispevke domačih in tujih avtorjev, ki so v okviru skupnega raziskovalnega projekta preučevali naraščajoče zanimanje za religijo in nove metodološke pristope pri obravnavi religioznih tem v postmoderni filozofiji.

Religija se ni poslovila iz filozofije, temveč jo na novo vznemirja. Ta pojav predstavlja izziv tako za tisto razumevanje filozofije, ki je v razsvetljenski vnemi verjelo v konec religije, kakor tudi za teologijo, ki se spričo novih pristopov srečuje z zahtevnimi, vendar plodnimi sogovorniki.



Učitelji Teološke fakultete za ustanovitev in ohranitev Univerze v Ljubljani

Dr. Bogdan Kolar je uredil zbornik Učitelji Teološke fakultete za ustanovitev in ohranitev Univerze v Ljubljani, ki je izšel v zbirki Acta Ecclesiastica Sloveniae (številka 41).

V 41. letniku AES je predstavljenih deset učiteljev Teološke fakultete, ki so dali pomemben prispevek za začetke Univerze v Ljubljani in njeno ohranitev do konca druge svetovne vojne. Že od vsega začetka, to je od jeseni 1918, so imeli zelo jasno predstavo prihodnje slovenske univerze: njeno središče mora biti v Ljubljani, začeti je treba takoj in z vsemi ustanovnimi članicami. Za Teološko fakulteto v okviru Univerze pa so načrtovali, da bo vseslovenska in osrednja teološka izobraževalna ustanova za Slovence iz vseh pokrajin. Takšen značaj naj se pokaže v študentih, ki naj bodo iz vse slovenskih dežel in temu ustrezno naj bo sestavljen tudi učiteljski zbor.

Objavljeni so naslednji prispevki:

Mari Jože Osredkar, Prof. dr. Lambert Ehrlich;
Nik Trontelj, Franc Grivec – ekleziolog in učitelj na Teološki fakulteti;
Julijana Visočnik, Franc Ksaver Lukman – profesor, dekan, rektor, urednik;
Andrej Saje, Gregorij Rožman in njegov prispevek k razvoju cerkvenega prava in Teološke fakultete v Ljubljani;
Matjaž Maksimilijan, Matija Slavič – profesor, biblicist in državnik;
Bogdan Kolar, Univerza v Ljubljani in njen učitelj dr. Josip Srebrnič;
Ivan Janez Štuhec, Dr. Josip Anton Ujčić – prvi profesor moralne teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani;
Janez Juhant in Nik Trontelj, Aleš Ušeničnik – soustanovitelj in sooblikovalec UL;
Slavko Krajnc, Znanstveno, pedagoško in strokovno delo prvega dekana Teološke fakultete prof. dr. Franca Ušeničnika;
Matjaž Ambrožič, Prof. dr. Janez Evangelist Zore in njegova vloga pri ustanavljanju ljubljanske univerze in Teološke fakultete.

Edinost in dialog

Edinost in dialog je znanstvena revija Inštituta Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani z recenzijo.

Objavlja izvirne in pregledne znanstvene članke in prispevke s področja ekumenizma in medverskega dialoga s poudarkom na krščanskih verstvih, judovstvu in islamu.

Prva številka v letu 2019 je posvečena 50. obletnici Teološke fakultete UL, Enote v Mariboru. Druga števila objavlja recenzirane prispevke z mednarodnega znanstvenega simpozija ob 800. obletnici srečanja svetega Frančiška Assiškega in egiptovskega sultana Al-Kamila. Urednik je dr. Maksimilijan Matjaž.


Religion as a factor of intercultural dialogue

Robert Petkovšek, Robert in Bojan Žalec sta uredila knjigo Religion as a factor of intercultural dialogue. Theology East-West = Theologie Ost-West.

Religija in medkulturni dialog sta največjega pomena za sodobni svet. Avtorji v knjigi dokazujejo naslednje:

1. Religija ni niti vzrok nasilja niti uničevalka ali zaviralka medkulturnega dialoga. Nasprotno, pot do dialoga vodi preko religije in ne preko njene marginalizacije ali celo eliminacije.

2. Izvor konfliktov ni kulturna raznolikost, ampak odsotnost prave kulturne diferenciranosti. Izhaja, da je vloga religije odločilna, kajti kulture imajo religiozni izvor.

Knjiga razkrije še mnoga druga razširjena prepričanja kot napačna. V njej je 19 prispevkov avtorjev, ki prihajajo iz sedmih držav, od Kitajske do Ukrajine, z različnih področij humanistike (teologija, religiologija, filozofija, duhovna zgodovina ...), ki se med seboj prepletajo v interdisciplinarni pristop celotne knjige, v katero bralca uvede pregleden in strnjen uvod urednikov. Izšla je pri ugledni znanstveni založbi Lit (Zürich & Berlin).