Slovenski etnografski muzej in Slovensko etnološko društvo izdajata več publikacij, v katerih etnologi objavljajo prispevke o svojem raziskovalnem delu.

O skrivnostnih izgonskih krajih

Etnolog je osrednja znanstvena revija Slovenskega etnografskega muzeja. V 26. številki (2016) je objavljenih dvanajst prispevkov.

Mirjam Milharčič Hladnik piše o vplivu stikov in mešanja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij, Daša Koprivec o aleksandrinkah oziroma osebnih zgodbah o življenju v Egiptu in doma, Rebeka Kunej in Drago Kunej o folklorni skupini v diaspori oziroma soočanju tradicije in ustvarjalnosti v Ameriki, Maja Godina Golija o materialnih sledeh bivanja in ustvarjanja nemških priseljencev v Mariboru, Katalin Munda Hirnök o življenju porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih taborišč, Nena Židov podaja oris prvih let praznovanja novoletne jelke v Sloveniji (od množičnega otroškega do družinskega praznika), Špela Ledinek Lozej prispevek k zgodovini migracij in prilaščanj oblik(ovanja) – frankfurtska ali švedska kuhinja, Veronika Zavratnik pod naslovom »Allstarke so malo dlje ostale.« piše o čevljih kot delu materialne kulture, Blaž Bajič pod naslovom »Meni je ta moja pot kot dnevna soba.« o tekačih v Ljubljani in njihovih poteh kot povezavi med mestom in naravo, Gorazd Makarovič o predstavah o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem, Gregor Ilaš o spletni dostopnosti Slovenskega etnografskega muzeja, Andrej Dular pa o Nagličevi ščetarski obrti v Šmarci pri Kamniku.

Zdravilka Adelma Vay iz Slovenskih Konjic

V Etnologu (številka 25, 2015) Tina Palaić in Urša Valič pišeta o projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam z vidika zaposlenih v muzejih, Saša Poljak Istenič o dostopnosti kulture slepim in slabovidnim v muzejih, Katarina Župevc o transseksualnosti in počenjanju spola, Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik o iluziji o univerzalnem dostopu do zdravstvenega zavarovanja, Marija Mojca Terčelj o kulturni dediščini Majev v Mehiki, Nena Židov o zdravilki Adelmi Vay iz Slovenskih Konjic, Janja Žagar o modi oz. družbeni vzgoji okusa, Irena Rožman o dominantni porodni zgodbi oz. zadovoljstvu žensk s svojo porodno izkušnjo, Andrej Tomazin o glasbenih vodstvih v SEM, Tina Palaić o vključevanju Romov v muzejske vsebine, Barbara Kotnik in Iva Pavlica o dostopnosti do kulturne dediščine ranljivim skupinam v Narodni galeriji, Vida Koporc Sedej o ovirah za boljšo dostopnost do etnoloških zbirk, Andrej Dular o 50. obletnici terenske ekipe SEM v Drašičih.

Izvor imen Gorjansko in Imeno

V strokovni reviji Glasnik Slovenskega etnološkega društva (štev. 1–2, 2016) Katarina Keber piše o hrani, ki zdravi oziroma o varovalni in zdravilni vlogi hrane v času epidemij kolere, Bojan Baskar o črnogorskem nacionalnem pesniku Njegošu, Boštjan Korošec o umetnosti Majev Tz'utujil v Gvatemali, David Verbuč o prostoru, družbeni bližini in intimni skupnosti v ameriških neodvisnih glasbenih skupinah, Mojca Kovačič o akustemologiji zvonjenja v urbanem prostoru, Mateja Habinc o trgovanju z rabljenimi oblačili v Sloveniji, Saša Babič in Dan Podjed o vozilih in stereotipih (primerjava Ljubljane in Beograda), Klemen Senica o raziskovanju sodobnih zamišljanj Velikega japonskega imperija na Japonskem, Silvo Torkar o etimologiji krajevnih imen Gorjansko in Imeno.

O razumevanju in pomenu barv

V številki 3–4 (2016) Ana Svetel piše o imenih med invencijo in konvencijo oziroma praksah poimenovanja pri mešanih družinah na Islandiji, Blaž Bajič o »prevratu znanosti« pri britanskem antropologu Timothyju Ingoldu, Tanja Petrović o industrijskem delu v socializmu (od izkušnje do dediščine), Alenka Bartulović podaja znanstveni pogled na izginjajoče poročne prakse v Bosni in Hercegovini (pobeg ali ugrabitev), Jernej Mlekuž piše o kulturnem problemu kranjske klobase, Nataša Visočnik o »novi« multikulturni Japonski (primer korejske manjšine v Kyotu), Maja Petrović Šteger o živih in spečih vodah oziroma o antropološki analizi rabe in doživljanja vode v sodobni Srbiji, Olivera Eraković o oblačilnem istovetenju Črnogorcev oziroma pripadnostnem kostumiranju, ki se je razvilo na podlagi oblačilne dediščine dinastije Crnojevićev, Irena Potočnik o razumevanju in pomenu barv pri beleženju stanja in dokumentiranju nepremične kulturne dediščine, Nadja Valentinčič Furlan o etiki v vizualni antropologiji, Tina Palaić pa podaja etični razmislek ob pripravi razstave Rojstvo. Izkušnje Rominj v Slovenskem etnografskem muzeju.

O delu etnologov

V Glasniku številka 1–2 (2014) vrsta etnologov piše o dokumentarnem gradivu kot podlagi za etnološko in antropološko raziskovalno delo: o odprtosti podatkovnih zbirk za raziskovanje, o odkrivanju semantičnih struktur v etnoloških vsebinah, o zvočni dediščini Slovencev, o dokumentiranju nesnovne kulturne dediščine, o dokumentiranju nepremične kulturne dediščine, o pomenu avdiovizualnega gradiva v muzejih.

Številka 3 (2014) je namenjena osmim desetletjem glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Avtorji pišejo o podobah ustvarjalnosti Zmage Kumer, o tem, kje so ljudski godci, o tem kako so ženske prišle do tega, da pojejo o takšnih junakih, kot sta Pegam in Lambergar, o enoglasju in večglasju v Porabju, o vlogi računalniške folkloristike pri tematski porazdelitvi pesemskih tipov, Mirko Ramovš pa je prispeval nekaj zgodb s terenskega dela.

Slovenska in hrvaška etnologija

V zborniku 13. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo (zbirka Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva) je objavljenih sedem prispevkov.

Marija Mojca Terčelj piše o šamanizmu (vzporednicah med slovenskimi in hrvaškimi raziskovalci), Ana Perinić Lewis in Morana Jarec o pozabljenih prometnicah in nevidnih stezah oziroma načrtovanju kulturnih poti v Gorskem Kotaru, Mojca Ravnik in Špela Ledinek Lozej o sodelovanju raziskovalcev in lokalni skupnosti na čezmejnem območju med Alpami in Krasom (primer projekta ZBORZBIRK), Olga Orlić, Petar Bagarić in Orlanda Obad o projektifikaciji znanosti in podeželskih krajih kot priložnosti za angažirano etnologijo, Dušan Štepec o kozolcu na Slovenskem kot nedokončani raziskovalni zgodbi, Marko Smole o stavbni dediščini v dolini gornje Kolpe in Čabranke kot elementu raziskave kulturnih povezav, Ivana Šarić Žic pa o etnografski zbirki otoka Krka v Dobrinju.

Interpretacije dediščine

V zbirki Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva je izšla knjiga Interpretacije dediščine.

Marjeta Keršič Svetel piše o interpretacijah dediščine kot komunikacijski stroki v okviru strateškega komuniciranja, Saša Poljak Istenič o kulturni dediščini v slovenskem političnem diskurzu (v državnih dokumentih), Vida Koporc Sedej o podpori interpretaciji etnološke dediščine v projektih nevladnih organizacij, Tatjana Doležal Eržen o znanju interpretiranja dediščine v muzejih (primer sirarstva v Gorenjskem muzeju), Inga Miklavčič Brezigar o interpretaciji kot osrednji sestavini zbiranja kulturne dediščine, Vito Hazler o interpretaciji kulturne dediščine v ekomuzejih in muzejih na prostem, Tina Pleško o etnoloških muzejih v virtualni stvarnosti, Nena Židov o dilemah pri varovanju nesnovne kulturne dediščine v luči Unescove konvencije, Rebeka Kunej o vižah slovenskih ljudskih plesov na starih gramofonskih ploščah, Mojca Kovačič o ljudski glasbi v kontekstu domoljubja, Nadja Valentinčič Furlan o interpretaciji dediščine igranega filma (tematska pot filma Na svoji zemlji v Baški grapi), Jasna Fakin Bajec o etnologih in kulturnih antropologih pri (po)ustvarjanju kulturne dediščine v lokalni skupnosti, Katja Hrobat Virloget o nesnovni dediščini Istre, Lea Kužnik o aktivnem učenju otrok in interpretaciji kulturne dediščine.