Italijanski publicist, 60-letni Magdi Allam, ki mu je nekdanji papež Benedikt XVI. pred petimi leti podelil zakrament svetega krsta, je protestno javno izstopil iz katoliške Cerkve. Allam je ob tem izrazil tudi ostro kritiko papeža Frančiška. V prispevku z naslovom ‘Zakaj zapuščam to Cerkev, ki je prešibka v odnosu do islama’, objavljenim v časniku ‘Il Giornale’, Allam Cerkvi očita ‘šibkost’ in ‘samomorilsko blaznost’ v medverskem dialogu. Časnikarja, ki izhaja iz muslimanske egiptovske družine, ene najbolj znanih v Italiji, je na velikonočno vigilijo leta 2008 papež Benedikt XVI. s podelitvijo zakramenta svetega krsta slovesno sprejel v občestvo katoliške Cerkve.

Kar ga je predvsem odtujilo od Cerkve, je ‘verski relativizem, posebej priznavanje islama kot resnične religije’, v svojem prispevku piše Allam, ki je ob krstu izbral ime ‘Cristiano’. Javno čaščenje Korana Janeza Pavla II. (1978-2005) je označil kot ‘samomorilsko blaznost’. Prav tako je bil kritičen do molitve Benedikta XVI. v carigrajski modri mošeji in izjave novega papeža Frančiška, da muslimani molijo ‘k enemu, živemu in usmiljenemu Bogu’.

Tudi če si muslimani zaslužijo spoštovanje kot varuhi temeljnih pravic do življenja, dostojanstva in svobode, je islam sam po sebi ‘nasilna ideologija’. Evropa se bo podredila islamu, ‘če ne bo premogla jasnovidnosti in poguma, da poudari nezdružljivost islama z našo kulturo in s temeljnimi človekovimi pravicami’. Sem sodi tudi prepoved Korana, ker knjiga ‘upravičuje sovraštvo’, ter obsodba šeriatskega prava, ki je po Allamovem mnenju ‘zločin proti človeštvu’.

Kljub svarilom Benedikta XVI. pred ‘diktaturo relativizma’ je katoliška Cerkev sama postala relativistična. V drži nekakšne ‘pravičnosti’ tujo dobrobit enači ali pa postavlja še višje kot svojo lastno. Navdušenje nad Frančiškom Allam imenuje ‘kapljice, ki so prenapolnile sod vse večjih negotovosti in dvomov v Cerkev’.

Obdobje od svojega krsta Allam opisuje kot ‘pet let pasijona’. Iz Cerkve se umika v trpljenju, toda ‘z moralno dolžnostjo, da sem zvest sebi in drugim v imenu primata resnice in svobode’. Še vedno veruje v Jezusa in se bo še naprej ‘ponosno istovetil s krščanstvom kot kulturo, ki bolj kot katera koli druga ljudi vodi k Bogu’, je zapisal publicist.
Allam velja za enega vodilnih italijanskih udeležencev razprave o islamu. Kot sin muslimanske družine je bil rojen v Kairu, od leta 1986 pa je italijanski državljan. Svoje spreobrnjenje v katolištvo je leta 2008 opisal kot ‘radikalen in dokončen preobrat’ od svoje preteklosti ter odpoved svoji nekdanji islamski veri. Že takrat je islamu očital sovraštvo in nestrpnost. Njegovo odločitev so podprle tudi grožnje s strani islamskih skrajnežev. Zadnjih pet let živi s policijsko zaščito.

Vatikan se je vedno distanciral od Allamove kritike islama. “V Cerkev sprejeti novega vernika ne pomeni, da prevzamemo tudi vse negove zamisli in stališča”, je marca 2008 pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi. Allam ima pravico, da oznanja svoje osebne nazore, ne da bi ti imeli ‘na kakršen koli način uradni prizvok stališč papeža ali Svetega sedeža’.

Foto: splet