Jana Horvat je za knjižno zbirko Umetnine v žepu (Založba ZRC) prispevala besedilo o legijskem taboru in naselbini na Panorami, vzpetini v neposredni bližini grajskega griča na Ptuju. Gre za edinstveno arheološko najdišče, kjer se po zatonu antike ni več gradilo, kar je velika redkost na Slovenskem. Georadarske raziskave so razkrile, da je bila Panorama izjemno bogat predel rimske Petovione z urejenim sistemom ulic in trgov, z razkošnimi bivalnimi stavbami, obrtniškimi delavnicami ter svetišči. Takrat so v Petovioni častili številna božanstva, tudi takšna, ki so izvirala iz predrimskih kultov, v 5. stoletju pa je poganska svetišča zamenjala krščanska cerkev.

Rimska Petoviona, info tabla na Panorami. FOTO: Ivo Žajdela

Na ptujski Panorami je bil v 1. stoletju legijski tabor

Najpomembnejše odkritje avtorice pa je, da je bil na Panorami v 1. stoletju legijski tabor, ki so ga doslej domnevali na desnem bregu Drave. V petovionskem legijskem taboru so se leta 69 zbrali vojaški poveljniki in podprli Vespazijana, ki si je prizadeval osvojiti cesarski naziv, kar so mu omogočili s pohodom na Rim. Tacitovo poročilo o pomembnem dogodku je hkrati prva pisna omemba Petovione. Rimsko cesarstvo je propadlo, z njim tudi razkošne stavbe rimske Petovione, danes pa Panorama oživlja kot dragoceno arheološko najdišče in kot priljubljen arheološki park.

Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini

Katarina Šmid je v knjižici (knjižna zbirka Umetnine v žepu, Založba ZRC) Rimska nekropola Šempetru v Savinjski dolini bralcem predstavila enega od najpomembnejših spomenikov iz časa rimskega cesarstva na Slovenskem. Ostanke šempetrske nekropole so leta 1952 odkrili po naključju in takoj se je izkazalo, da gre za izjemno arheološko najdbo. Prvi raziskovalci nekropole so bili visoko cenjeni arheologi Josip Klemenc, Vera Kolšek in Peter Petru. Zaradi dobre ohranjenosti so predlagali rekonstrukcije Vindonijeve in Sekundinove grobnice ter grobnic Enijcev in Spektacijev, poskrbeli pa so tudi za njihovo strokovno izvedbo.

Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini. FOTO: Ivo Žajdela

Nekropola v Šempetru in še ne povsem pojasnjeno naselje

Nekropola v Šempetru je očitno pripadala nekemu še ne povsem pojasnjenemu naselju, kjer so bivali premožni in umetnostno dobro razgledani Celejani. Kakovostno izklesane in ikonografsko zapletene reliefe ter nagrobne napise so raziskovali številni slovenski in tuji poznavalci. Katarina Šmid je njihove ugotovitve skrbno analizirala in ob poglobljenih primerjavah s sorodnimi spomeniki po celotnem cesarstvu uspela razrešiti več dilem o vsebini posamičnih reliefov, prišla pa je tudi do novih ugotovitev glede datacij posameznih spomenikov. Rimsko nekropolo v Šempetru so za javnost odprli v letu 1960 in je med obiskovalci zelo priljubljena. Kamnite grobnice so postavljene na prostem in opazno propadajo, zato bi morali nujno pospešiti postopke za njihovo ustrezno zaščito.

Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini. FOTO: Ivo Žajdela

Damjan Prelovšek: Narodna in univerzitetna knjižnica

Založba ZRC in NUK sta izdala znanstveno monografijo Narodna in univerzitetna knjižnica. V njej naš največji poznavalec arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) Damjan Prelovšek obravnava eno najpomembnejših arhitekturnih Plečnikovih stvaritev, stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, zgrajeno v letih 1936–1941. Avtor v njej predstavlja zgodovino gradnje, različne projekte, prenovo po letalski nesreči leta 1944, poleg tega pa natančno analizira samo arhitekturo. Poseben doprinos knjige je njeno slikovno gradivo, saj so poleg sodobnih fotografij prvič objavljeni vsi arhitektovi načrti in skice, ki so nastali v času načrtovanja in gradnje stavbe.

Naslovi poglavij so: Plečnikov predlog postavitve univerze v Tivoliju, Načrt banovinskega inženirja za knjižnico, Plečnikov načrt iz leta 1931 in boj za njegovo uresničitev, Arhitekt Vurnik predstavi svojo zamisel, Arhitekt Salvisberg oceni oba načrta, Plečnik odkloni sodelovanje, Državni denar končno zagotovljen, Plečnik temeljito spremeni načrte, Semperjeva teorija o oblačenju, Vzori in pobude, Gradnja napreduje, Letalska nesreča in prenova po njej, Narodna in univerzitetna knjižnica kot temeljni kamen moderne slovenske arhitekture.

Plečnikova mojstrovina stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela