Psihologija in duhovnost: nasprotnici ali zaveznici?
Nova številka revije Božje okolje je posvečena razmerju med psihologijo oz. psihoterapijo in duhovnostjo, med psihičnim in duhovnim področjem.
Iz člankov objavljamo nekaj zanimivejših odlomkov.

So svetniki, ki jih danes ne bi imeli za normalne
“Freudizem je ena izmed zadnjih ideologij 19. stoletja, ki je preživela. Je zelo deterministična ... Freudovske psihoterapevtske metode so, če jih primerjamo s sodobnimi znanstvenimi terapijami, zelo neuspešne.”
“Obstaja predstava, da izobraženim strokovnjakom damo denar in ti nas s strokovno pomočjo osrečijo. Psihoterapevt, ki bi trdil, da s svojo metodo lahko nekoga napravi srečnega, bi bil ubog, neodgovoren terapevt.”
“Globoko sem prepričan, da je bilo veliko svetnikov z duševnimi značilnostmi, ki bi jih danes gotovo diagnosticirali. Sv. Janez od Križa je gotovo imel težko depresijo, a zato zgled njegovega življenja danes ni manjši, ampak večji. Način, kako se je spoprijemal s svojo duševno posebnostjo, na človeka napravi velik vtis. Drugi primer je sv. Filip Neri, moj najljubši svetnik: ni povsem gotovo, da bi ga danes diagnosticirali kot popolnoma normalnega.”
Odlomki iz pogovora z nemškim psihiatrom in psihoterapevtom dr. Manfredom Lützem

Psihično “delo na sebi” ne nadomesti duhovnega življenja
“Dejstvo, da človek s pomočjo psihologa izboljša svoje duševno stanje, še ne pomeni, da se je glede na njegovo odrešenje, na njegovo večno življenje v duhovnem telesu Jezusa Kristusa, v katerega je bil s krstom vcepljen, kaj spremenilo. Duhovno delo ga še vedno čaka.”
“Pogosto so ljudje, ki izhajajo iz take (psihološke) formacije, zelo prijetni, psihološko očiščeni, vendar brez apostolskega ognja, z izredno nizko stopnjo sposobnosti prenašanja križev in težav vsakodnevnega življenja ter nesposobni soočati se z nasprotovanji, z nesprejemanjem, z dejstvom, da jih včasih nihče ne hvali. Padec apostolske gorečnosti, pripravljenosti na žrtvovanje, navdušenja in zaljubljenosti v Gospoda ter tiste modrosti, ki nas uči, kako živeti z Njim sredi zgodovine, sredi kulturnih soočenj, so dejavniki, ki opozarjajo, da smer take formacije ni bila najboljša.”
Odlomka sta iz članka Marka Ivana Rupnika z naslovom Duhovnost, podrejena psihologiji?

Šibkost ali motnja kot kraj božje navzočnosti
Božja ljubezen je tako ustvarjalna, da zmore vse, kar je človekovega, vključno z omejenostmi, uporabiti za zgodovino odrešenja. Tudi tisto, kar je objektivno pojmovano kot šibkost ali motnja in to dejansko tudi je (ta resničnost ni odpravljena!), more biti notranje preoblikovano s tem, da postane kraj odnosa in ljubezni – torej kraj Božje prisotnosti – ter s tem postane poduhovljeno. Pogoj pa je, da se oseba bolj kot na svoje omejenosti osredini na Božjo ustvarjalno ljubezen.
Iz članka p. Milana Bizanta z naslovom Odrešenje je več kot ozdravljenje

Molitev izraža vero, da je sprememba mogoča
Ko molimo, verujemo v možnost spremembe. Tako se izognemo fatalizmu, vdanosti v usodo. Kdor je nevrotičen, se ima za žrtev neke sile, ki je ne more nadzorovati, nekega preteklega dogodka, ki je vplival nanj, kdor pa moli za druge, verjame, da je usodo mogoče spremeniti.
Kot pravi Viktor Frankl, človek ni slepo odvisen od bioloških, družbenih ali duševnih dejavnikov, marveč jih more presegati, a le pod pogojem, da nanje gleda kot na izziv. Podobno je za vernika izziv greh – drugih ljudi in njegov. Toda če moli, izraža prepričanje, da ni suženj omejitev, ki jih predenj postavlja življenje, marveč jih je mogoče spremeniti v dejanja odrešenja.
Iz članka o tem, kako pristno duhovno življenje pomaga h krepitvi duševnega sveta

V reviji preberite še:
Silvo Šinkovec: Psihologija in duhovnost z roko v roki
s. Erika Prijatelj: Uresničenje zase ali za druge?
Primerjava: duhovno spremljanje in psihoterapija
Anketa med psihoterapevti: sodelujejo Bogdan Žorž, Barbara Simonič, Janko Bohak ter Darja Škraba Krmelj in Janez Tomaž Krmelj
Svetost iz naše slabosti: dva svetnika s patološkim tipom osebnosti
Bl. mati Terezija: popolna predanost
Odgovarjamo na vprašanja: Odpustiti Bogu?
Pričevanje: Tri generacije ob Mariji


Letna naročnina: 4.800 tolarjev
Letna naročnina v evrih: 20,03 evrov



VEČ