Psihiatrov kavč ne odreši greha
Psihiatrov kavč ne odreši greha
Na forumu za obiskovalce knjižnega sejma v Cankarjevem domu je založba Družina v četrtek zvečer pripravila pogovor ob knjigi Depresija ni greh, avtorjev Aarona Kheriatyja in Johna Cihaka. V pogovoru z moderatorko Katarino Ropret sta psihiatrinja dr. Tatjana Sodja in duhovnik dr. Matjaž Ambrožič – oba delujeta v Begunjah, prva v psihiatrični bolnišnici, drugi kot župnik – govorila o depresiji kot eni najpogostejših čustvenih motenj.
Z moderatorko Katarino Ropret sta se ob knjigi Depresija ni greh pogovarjala psihiatrinja dr. Tatjana Sodja in duhovnik Matjaž Ambrožič
Porast depresije predvsem med najstniki
Da depresija v raznih oblikah narašča ne le iz leta v leto, ampak iz meseca v mesec, je za uvod povedala dr. Sodja, ki v psihiatrični bolnišnici v Begunjah dela že deset let. »Pokrivamo celotno področje Gorenjske in tudi širše. K nam pridejo bolniki v starosti od 14 pa do sto let,« je povedala psihiatrinja, ki zaznava velik porast bolezni med mladimi ob koncu osnovne šole in v srednji šoli. »Vedno več najstnikov potrka na naša vrata, seveda v spremstvu staršev. Stiska je dvojna: za mladega človeka in za starše.«
Tudi duhovnik Ambrožič se je strinjal, da je najteže videti mladega človeka, ki se vda v usodo, ko se mu zdi vse brez smisla, ko ne vidi izhoda, ne vidi svetle prihodnosti, postane melanholičen, depresiven. »Včasih so se ljudje povezovali, držali so skupaj, vedeli so, da bodo preživeli le, če bodo držali skupaj. Danes je čas drugačen, zaznamovan z mediji, z elektronskimi napravami, ki največkrat življenje v resnici otežujejo;videz, da ga lajšajo, je pogosto lažen. Elektronske naprave nas potopijo v individualizem, človek vidi le še sebe, za okolico se ne zmeni.« Duhovnik je pristavil, da je v današnjem času premalo zavedanja, da lahko »zmagujemo le skupaj in da sem kot posameznik nemočen«. Zato je, kot je dejal, tudi ljubljanski maraton potreben: »Da se ljudje zavedo, da moramo teči skupaj, v isto smer. Da vidimo pred seboj cilj, da se za cilj splača potrudit.« Danes pa je mladim vse prineseno na krožnik, starši poskrbijo za vse, zato si ne zanjo utiriti normalnih odnosov.
Tabu v stroki in v družbi
Depresija je še vedno tabu, je povedala psihiatrinja. Marsikdo si predstavlja, da ga bomo zdravili na način, kot je to videl v filmih ali kot se je to dejansko delalo pred 40 ali 50 leti: da ga bodo odvlekli na oddelek in ga »nafilali« z zdravili. »Ko vidijo, da je princip drugačen, da so lahko v civilni obleki, da je temelj zdravljenja pogovor, se spremeni.« Psihiatri so po besedah dr. Sodje tabu tudi v stroki. »Drugi zdravniki nas jemljejo za manjvredne, češ da se samo pogovarjamo s pacienti in predpisujemo zdravila.« Tretji tabu pa je predsodek v ljudeh samih, češ da če se bodo poiskali pomoč, pomeni, da so šibki, nesposobni, da ne obvladajo življenja. »Srečajo se tudi z nerazumevanjem delodajalca, marsikdo zaradi tega, ker je bil na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, izgubi službo,« je povedala dr. Sodja.
Prepoznati znake bolezni
Kako prepoznamo znake depresije? Kdaj v obdobju žalosti zagori rdeča lučka, da gre za depresijo? »V laičnem jeziku se uporablja ime depra, potrto stanje. Pomeni: nisem ok. Prvi kriterij, da lahko govorimo o bolezni je, da depresivno razpoloženje traja več kot dva tedna. Da me več kot dva tedna ne veseli, kar me je veselilo prej, da nisem sposoben pogovora, da vse postaja težko. Da se človek umika v svoj svet, v osamo. Da je brez razloga utrujen. Spremljanje občutka, da ne zmorem izpeljati vsakodnevnih obveznosti. Težave s spanjem, človek nima apetita …,« je znake depresije naštevala psihiatrinja. Blage oblike bolezni lahko zdravimo tudi sami ob pomoči okolice, zmerno in globoko depresijo pa se nujno zdravi s pomočjo zdravnika in zdravil. Na vprašanje, ali se zdravila res zlorabljajo – o tem piše tudi ameriški avtor knjige, o kateri je bilo govora – pa je psihiatrinja iz Begunj zatrdila, da v njenem poklicu zlorab ni, saj je velik nadzor tako stroke kot zavarovalnice.
Spovednica ne pozdravi nevroze, psihiatrov kavč pa ne odpusti grehov
Kakšen je pomen duhovnega življenja pri zdravljenju depresije? Ali duhovnik iz spovednice pošlje k psihiatru in obrnjeno: ali psihiatrinja kdaj bolnika pošlje k duhovniku? Ambrožič je povedal, da župljani Begunj, glede na to, da je psihiatrična bolnišnica v kraju že 60 let, razločijo, kaj zdravijo v bolnišnici in kdaj pridejo v spovednico. »seveda pa vemo, da duhovno stanje greha povzroča tudi psihiatrične probleme, greh je lahko sprožitelj depresije.« Da pa duhovnika vedno bolj vznemirja nenavadna pojavnost določenih simptomov, ki kaže na obsedenost. »O tem se manj govori. Takšnih pacientov v bolnišnici, ko se v ozadju zazna verska blaznost, je od pet do deset odstotkov. Njim psihiatrija ne more pomagati, tudi jaz kot spovednik sem nemočen. V Cerkvi imamo za take primere eksorciste.« Za razliko od splošnega mnenja, da je med zdravniki najmanj vernih prav psihiatrov, za bolnišnico v Begunjah to ne drži, je povedala dr. Sodja, ki tudi pri pogovoru s pacienti navadno vpraša po njihovi veri, verski praksi.
Ali je duhovno življenje zagotovilo, da ne bomo zboleli za depresijo?
»Vzroki za vznik depresije so zelo različni: od genetskega nagnjenosti in osebnostne strukture, psiholoških stresov, kar pomeni izgube, pa do socialnih odnosov, ko se skrhajo odnosi v družini, med partnerjema … Duhovno življenje je lahko varovalka v okrevanju, ni pa zaščita za pojav bolezni,« je povedala psihiatrinja. Da dela tudi v Domu sv. Katarine v Mengšu, kjer se srečuje z osebjem in oskrbovanci, je povedala dr. Sodja. »Z depresijo se tako srečujem pri redovnicah v visoki starosti.«
Že ko se peljemo po cesti zaznamo stanje depresije, napadalnosti, ljudje se ne znajo obnašati, je povedal Ambrožič. »To je le zunanje znamenje, kako zlahka kršimo tudi predpise, ki urejajo vsakdanje življenje. Kdo ap se danes ukvarja z duhovnim oblikovanjem mladega človeka? Vpis k verouku je iz leta v leto manjši, duhovno oblikovanje mladih je okrnjeno. Saj se trudijo v šoli učitelji in doma starši, vendar je bistvena razlika, če je to na verski, božji podlagi. Veren človek je odgovoren, da je za svoje dejanje odgovoren Bogu. Če živiš s to zavestjo, bolj skrbiš, da v življenju ne povzročaš »karambolov«. To je duhovni blagor, če ima življenje duhovno podlago. Tudi ko prideš v situacijo, ki presega tvoje moči, veš, da je nekje Bog, ki bi bo pomagal – navadno po drugih ljudeh.«
In kako se obvarujemo depresije?
»Dovolj spanja: od določene ure do določene ure. Pri vsej tehnologiji je danes to velika zanka. Drugo je: ujeti ritem življenja, v katerega je vključeno delo, druženje, tišina, refleksija. Tretje: izogibanje substancam, od energijskih pijač, omame,« je povedala psihiatrinja. Duhovnik pa je dodal, da je najbolj osnovna preventiva zoper greh in bolezen izpraševanje vesti. »predno zaspiš, si vzemi čas, da prevetriš dogajanje v sebi in vse izročiš v božje roke: če je to greh, je treba kesanje, če je dobro, se zahvali. Bog ni strašljivec, ki se ga je treba bati.« Duhovnik Ambrožič, ki redno obiskuje tudi begunjsko bolnišnico, pravi, da kos e pojavi pri bolnikih, »gre vse za mano, verni in ateisti. Ko zagledajo kolar, mislijo, da jim bom prinesel rešitev. Poslušam jih, poslušam njihove strahove, poslušam, kakšno podobo imajo o Bogu. In lahko rečem, da Boga vidijo kot sodnika, ne vedo pa, da je tudi odrešenik. Da je Bog v svoji ljubezni tako velik, da odpušča.« To pa je po besedah Ambrožiča najteže: »odpustiti sebi in izročiti slabosti Bogu.« Psihiatrinja je večer sklenila z besedami, da se depresije ne vidi, ne da se je oprijeti, ne izmeriti, zato je toliko strahu pred to boleznijo. »priznajte si, da ste bolni. Vredni ste tudi takrat, ko ste nemočni. Dovolite si, da ne zmorete. Ni nam treba biti popoln.«
Na forumu za obiskovalce je bilo v četrtkovem večeru veliko zanimanje za knjigo Depresija ni greh.
VIDEO: