Po mnenju strokovne komisije je policija plinska sredstva, kjer je bil javni red kršen huje in množično, uporabljala zakonito in strokovno. Komisija je ugotovila tudi nekaj manjših nepravilnosti, ki jih je razložila. 

Prispevek je bil podkrepljen s posnetkom s protestov, kjer policija uporablja solzivec, del posnetka, na katerem se vidi, da so protestniki nosili transparente s sovražnim govorom in kljukastimi križi, pa so izpustili. Gre za klasičen primer poročanja, ko dejstva prikažeš tako, da podprejo tvojo, že vnaprej postavljeno tezo. 

V tem primeru je teza, da je policija agresivna do protestnikov. Tak način je zelo uspešen, saj gledalec verjame sliki in nima časa niti pomisliti, da je posnetek, slika, iztrgana iz konteksta.

Na to, kako mediji uporabljajo jezik, ki ga raztegujejo kot meh pri harmoniki, in iste izraze uporabljajo glede na to, kdo da politično pobudo, je v kolumni z naslovom Represivna toleranca opozoril Tomaž Štih. 

Če je neka pobuda od levice oz. socialistična, je jezik zelo širok in poetičen: uporabijo se izrazi, kot so okoljski aktivizem, socialna pravičnost, nevladni borci za človekove pravice, gibanje proti razslojevanju, antifašizem … Vsaka nesocialistična pobuda pa je vedno poimenovana z isto besedo: skrajna desnica. 

Pojav kolumnist poimenuje »represivna toleranca« in prav ta omogoča vse te manipulacije in neobjektivno poročanje. Mediji se postavijo na tvojo stran ali vsaj bolj prizanesljivo poročajo, če se okličeš za antifašista, antijanšista, protivladnika …

Enak jezik »represivne tolerance« se uporablja v politiki.

Marjan Šarec je na kongresu svoje stranke napovedal, da bo po volitvah poskrbel za »vrnitev v prvotno stanje, vrnitev demokracije, pomeni vrnitev neodvisnosti institucij, vrnitev neodvisnosti vam, predstavniki medijev …« 

To v normalnem jeziku pomeni, da je napovedal, kot je izpostavil tudi Tonin na kongresu NSi, »vsesplošni revanšizem oziroma kadrovske čistke, izključevanje, stopnjevanje kulturnega boja in vračanje v preteklost. Za takšen politični program v Sloveniji 21. stoletja ne bi smelo biti prostora«, za kar se bodo v NSi borili z vsemi močmi. Še isto uro je Šarec Tonina označil za človeka, ki podpira diktaturo.

Ob koncu samo še vprašanje: kaj je za Šarca prvotno stanje? Stanje, ko je bil on premier? Je zato vrgel puško v koruzo, ker je bilo stanje tako dobro? V svoji vehemenci gotovo računa na podporo medijev, ki bodo do njegovih izjav še naprej tolerantni. Sicer pa je dejal, »da vsi mediji niso mediji«; hop, katere je imel v mislih?

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (49/2021).